Znana psihoterapevtka, ki svetuje o nezvestobi in podobno je naenkrat v drugem zakonu. Kaj mislite o tem, danekdo svetuje zakoncem v krizi, sam pa ne zmore obdržati svojega? Ali se vam to zdi ok, ali kaj obsojate, oziroma vas zmede?

To tudi mene zanima, če je poročena, ima otroke? Videti je dobra oseba.

Osebne izkušnje so neprecenljive in nekdo, ki je sam na svoji koži dal skozi določene izkušnje je lahko boljši terapevt.

Da prodaja meglo in služi na naivnosti ljudi.
Tako kot razne vedeževalke, nekateri alternativni zdravniki, bioenergetiki…..
Ali pa zunanji svetovalci na zavodu za zaposlovanje, ki so pomagali najti službo samo sebi.

poznam še eno takšno, svetuje o partnerstvu, sama pa po dveh zakonih sedaj samska.
pa eno poznam, ki se ukvarja z zdravilstvom, moža pa zvija na vseh koncih in krajih.

To je samo zavajanje ljudi, ki plačajo v upanju da bo bolje, v resnici pa ni in ne more bit.

to je podobno kot, da bi debel (a) človek pametoval kako se shujša….

Opevani Milivojević je tudi ločen in baje samski. Sam vedno poudari, da se uči iz lastnih izkušenj in napak.

A ni bolj logično, da svetuje nekdo, ki je dal dobro in slabo. čez. Včasih je treba znat tudi oditi.

Verjemi, da debeli, ki je 100x hujšal, ve veliko več o hujšanju, kot en suhec, ki ni nikoli hujšal.

Verjemi, da debeli, ki je 100x hujšal, ve veliko več o hujšanju, kot en suhec, ki ni nikoli hujšal.[/quote]

verjamem, da ve….

učiti hujšati ali učiti postati in biti suh?

Verjemi, da debeli, ki je 100x hujšal, ve veliko več o hujšanju, kot en suhec, ki ni nikoli hujšal.[/quote]
@čombe to je dobra primerjava.

@teorija Suhemu pač ni reba vedet, kako se hujša, debeli, ki je 100x hujšal in nič shujšal pa ve o tem premalo, da bi druge učil.

Je v drugem zakonu? Ali ji je drugi razpadel. Ker po razpadu prvega zakona je tudi začela svetovati. Ali obsojam? Ne, ne, sem ugotovila, da v življenju velja pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal (čeprav nisem verna).

Kadar naletim na kakšen njen komentar, ga kar rada preberem. Se mi zdi realna.

Je pa tako, da je vedno drugim lažje svetovati kot sebi. Če pa nekomu preko tega pomaga je pa velika zmaga.

Cerkvenjaki tudi pridigajo o zakonu in svetujejo 🙂

Sodila lahko le bog, kdi smo mi, da lahko obsojamo ljudi ?

Verjemi, da debeli, ki je 100x hujšal, ve veliko več o hujšanju, kot en suhec, ki ni nikoli hujšal.[/quote]
@čombe to je dobra primerjava.

@teorija Suhemu pač ni reba vedet, kako se hujša, debeli, ki je 100x hujšal in nič shujšal pa ve o tem premalo, da bi druge učil.[/quote]

Motiš se. Debeli ljudje so lahko profesorji hujšanja. Ne samo, da imajo naštudirane vse kalorije, vse diete, ampak imajo naštudirane tudi vse ovire in vse padce in vse neuspehe in točno vedo, kje so razne cake in kaj te vrže. Edino, kar jim manjka, je vztrajnost, tisti drugi del glave, ki nima veze z znanjem.
Razni dietiki in nutricisti so suhi ljudje, ki sicer poznajo vso teorijo, nimajo pa pojma o psihi, o ovirah, padcih, neuspehu, samo mislijo, da vedo, a nimajo pojma, ker sami tega nikoli niso doživeli.

Ali pa zdravniki, ki sami kadijo, o škodljivosti kajenja.

“Suhci” pa vemo, kako obdržati svoje kilograme! Samo idioti “študirajo” vse kalorije in vse diete.
Aja, a vztrajnost oz. njeno pomanjkanje pa ni ovira pri hujšanju? Kako pa so sploh lahko tolikokrat vztrajali s hujšanjem, če jim je vztrajnost tuja, bizgec?
Kako pa ti veš, da tisti nutricisti nimajo (izkustvenega) pojma o psihi itd.? Ali mogoče misliš, da je debelost edina, kjer “psiha” pride do izraza? A resno misliš, da oni ne vedo, da je pri vzdrževanju pridobljene teže potrebna vztrajnost? Sicer pa nutricisti svetujejo v zvezi s prehrano …

Poleg tega ne moreš reči, da če si izgubil kilograme, nato pa jih spet pridobil, ti “suhi strokovnjak za hujšanje” ni pomagal shujšati! On ti samo ni pomagal obdržati nove teže. Za kaj takega bi te moral vse dni nadzorovati z bičem, da se tako izrazim. Sicer pa sam/a praviš, da vztrajnost nima zveze z znanjem. Kako bi potem sploh kdor koli — naj si bo suh ali debel — lahko pomagal nekomu hujšati (po tvojih merilih), v končni fazi trajno? No, saj bi do zdaj že moral/a dojeti, kaj hočem reči …

Življenje je nenehen proces in rast. Zelo malo ljudi uspe rasti enako hitro ter v isto smer. Posledično so ločitve, od kar niso bazirane na verski doktrini (hvala Napoleon) in torej niso več ekonomska stvar, temveč še vse ostalo, kar življenje nudi.. pač nekaj običajnega.

Bi šli na servis do mehanika, ki še ni videl avtomobila?
Podobno je s psihoterapevti. Da lahko pomagajo, so morali tudi sami prehoditi podobno pot v življenju.

P.S. Zadnja knjiga dr. Veronike Podgoršek, Ljubezen po ljubezni je pa čisto spodobna knjiga.

[img]https://www.bukla.si/pic/product/l/ljubezen-po-ljubezni.jpg[/img]

Ni sicer nič posebno novega za tiste, ki so že kaj s tega področja v življenju brali… za vse pred ali med postopkom ločitve je pa dokaj koristen vodič in jo priporočam (vsaj sposodite si jo v knjižnici).
Posebej zato ker pojasni tudi kar nekaj pravnih dilem, ki sleherniku zmedenm od ameriških nadaljevank, niso čisto jasne.