Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

Februarja beremo

Default avatar
Kate de Goldi: Ob desetih zvečer

Knjiga opisuje življenje dvanajstletnega Frankieja Parsona in njegove izredno disfunkcionalne družine: mama ima agorafobijo, starejša sestra ga ne razume, starejši brat je čuden po svoje, oče ni oče temveč stric George, tu so še tetke, ki so čudne na svoj način; najboljši prijatelj; učitelj gospod A in njegovo najljubše orožje: slovar; pot v šolo z avtobusom in voznikom tega avtobusa; pogovori oziroma odgovori njegove mame, vedno ob desetih zvečer; njegov strah pred vsem; obsesivno-kompulzivna motnja. Nato pa njegov red zmoti nova sošolka Sydney s svojimi vprašanji. Tudi Sydney prihaja iz "čudne" družine.

Zelo priporočam.
Default avatar
Po opisu sodeč more bit to super knjiga.
Default avatar
Zelo, ti da res misliti. Tudi prevod ni slab.)))
Default avatar
Christopher Brookmyre: Be My Enemy

Če ima človek rad krimiče, bizarnost, normalen & črno črn (angleški) humor, cinizem, sarkazem etc, v tem primeru pa še grozljivke, recimo take, kjer se žrtve znajdejo odrezane od sveta, nadnje pa preži vse živo, če pa mu gre povrhu na živce ena od bizarnosti (ne najdem druge besede) novejšega časa, imenovana team building, je Be My Enemy odlična izbira.

Če že prevajamo vse, kar izpljune korporacija, imenovana Patterson, ne vidim razloga, da se ne bi kdo lotil prevajanja tega avtorja - vendar pa bi bilo v tem primeru treba pod nujno najti spretnega & predvsem duhovitega prevajalca. "Rutinsko", tudi solidno prevajanje, kakršno zadošča za že omenjenega Pattersona, namreč v tem primeru ne bi niti slučajno zadoščalo. V tej vlogi kar vidim Vasjo Cerarja, samo kaj, ko je žal že pokojni. No, prepričana sem, da bi se dalo brez težav najti še koga, ki bi to nalogo opravil brez preveč "izgubljenega s prevodom".
Default avatar
@hermiona: me veseli ;-) Golo podcenjevanje ljudi, pa še vikende jim požrejo - že tako folk nima časa bit s svojimi bližnjimi, potem se morajo pa namesto tega igrat igrice, primerne kvečjemu za desetletne tabornike ;-) If.
Default avatar
Katja10 je napisal/a:
Ha,ha, ja točno to!
Default avatar
Thomas Mann: Čarobna gora

To klasiko berem drugič: prvič sem jo deloma zato, ker sem jo morala, deloma zato, ker me brez slovenske "čarobne gore" sploh ne bi bilo, saj sta se starša spoznala prav v tedanjem sanatoriju za tuberkulozo na Golniku, med dolgotrajnim bolehanjem za to boleznijo, v času, ko so ljudje za TBC pogosteje umirali, kot se pozdravili. Tokrat knjigo berem zaradi poklicnih razlogov. Da, takega pisanja smo se odvadili, zanj si je treba vzeti nekaj več časa in potrpežljivosti, ampak kakor koli obrnem: gre za veliko knjigo.

In še iz druge roke, torej na osnovi pripovedi staršev: marsikaj od zapisanega je (bilo) še kako resnično: med dolgotrajnim, tudi večletnim zdravljenjem, "zunanji svet" postane tako oddaljen, da z njim izgubiš vsak stik in marsikdo niti ne čuti več potrebe, da bi se znova vključil vanj. Pomembnejši od osebne izkaznice postane rentgenski posnetek pljuč. Tu je še hierarhija: veterani so seveda večji carji od novincev, tisti s hujšimi oblikami bolezni večji carji od tistih z blažjimi, ki se morajo dobesedno dokazovati, da so vredni dostopa na "čarobno goro". Razmerje do smrti se spremeni. Še bolj dojemanje časa, ki se ne meri v dnevih, ampak zgolj v mesecih, ti pa minevajo enkrat kot sekunde, drugič kot leta. Vsak dan pa je popredalčkan (v tistih časih) na nenehno prehranjevanje z ogromnimi količinami hrane, nenehno merjenje temperature, nenehne sprehode in nenehno ležanje na balkonih - po večkrat na dan, ob vsakem vremenu, tudi pri temperaturah pod ničlo, ko se tam ni dalo niti napisati pisma, saj je črnilo v hipu zamrznilo. Sicer pa se je bojda nenehno potrjevala tista o erosu in tanatosu: ker je šlo za mlade ljudi, erosa ni manjkalo, in ker je šlo za takrat težko obvladljivo bolezen, je bil nenehno prisoten tudi tanatos.

Kar zadeva mene, se je branje poplačalo; ne gre za knjigo, ki bi me ob drugem branju razočarala, čeravno bi se našel tudi kak očitek, ki pa ne pokvari splošnega vtisa. Na drugi strani drži tudi to, da je zame iz osebnih razlogov morda zanimivejša kot za kakega drugega bralca.
Default avatar
Uh, @Katja, odlično si napisala! Se podpišem. Čarobna gora je (verjetno) moja najljubša knjiga.

Poleg stvari, ki si jih omenila (relativnost časa, zaprt svet bolnikov, vsakodnevni obredi, predvsem pa povezanost erosa in tanatosa), je zame stopnjevanje ljubezenske zgodbe tisto, kar me vedno znova presuni. Ko se v Valpurgini noči končno izpolni to, kar se je gradilo in gradilo, nastopi svojevrsten višek romana. V bistvu gre le za običajen pomenek med moškim in žensko, a vendar čustva kar kipijo ven iz knjige. In potem še dogodki v sobi, na samem, o katerih sicer v knjigi ni niti besede, a vendar vemo, da se je dogajalo nekaj izjemnega. Na koncu pa še neprecenljiv spominček - RTG slika pljuč ljubice:)

Super, da ti je bil roman všeč!
Default avatar
Trenutno berem od Cheryl Strayed, Divja. Po mojem mnenju odlično branje, s katerim se lahko zelo poistovetim. Kolikokrat me je imelo, v času čustvenih stisk, da bi spakirala kovčke in šla. In točno to naredi avtorica te knjige. Ko je vsega preveč, spakira in se odpravi na Pacifiško gorsko pešpot, z namenom, da najde moč v sebi. Res dobro branje, upam, da me bo držala v razmišljanju do konca.
Default avatar
Yay, februarja sem do zadnjega lista prebral še zadnjo knjigo iz zbirke Vampirska Akademija. Bral sem vse po vrsti, nič drugega vmes in zlepa jih ni hotelo biti konec.

Zgodba sama mi ni bila nič kaj všeč. Zapisanih je preveč za moj okus napačnih vzgojnih napotkov za mlada dekleta in Ameriške fobije, kot bog ne daj kaditi in ja ok, alkohol se sme piti, če že ravno nanese potreba samo ne pred kosilom :)


Vesel sem, da je zadeva prebrana in je to za mano.

G.
Default avatar
Tudi jaz berem Divjo in sem že v zadnji tretjini ter še vedno navdušena. Avtorica si upa priznati, da jo je strah, da jo boli, ima žulje, bolečine, tako telesne, kot duševne, te si zdravi s hojo po samoti, divjini. Pokaže svojo krhkost, šibkost, slabost, čeprav je v resnici močna, neverjetno močna ženska. Pešpot traja šest mesecev, to so neskončni km hoje in obračunov samim s sabo. Za enega Slovenca vem, da je prehodil to Pacifiško pešpot - Fedr, rahel približek temu je morda Camino, čeprav mnogo krajši, a vseeno svojevrstna duševna in telesna preizkušnja. Ljubitelji hoje in narave - brž po knjigo v knjigarno ali v knjižnico. Priporočam.
Default avatar
Zoran Hočevar: Prva liga

Ob branju sem se neizmerno zabavala. Slog in vsebina sta po svoje podobna Ernijevi kuhni, ki sem jo brala pred leti, le da je v Prvi ligi vse nekako bolj zbalansirano in obvladano. Kot vedno pa je Hočevar aktualen, da se kar kadi :-). Priporočam!
Default avatar
Ana-Stazija je napisal/a:
Tudi jaz priporočam. Nora knjiga. Nora ženska. Res moraš imeti 'jajca', da se podaš v takšno preizkušnjo.
Default avatar
Donna Tartt: Secret history

prebrano na podlagi omembe v januarskem branju s strani Katje10. Kupljeno v e-obliki za Kindla na Amazonu, kar pomeni, da je stalo sicer resda samo cca. 7 USD in bilo dostavljeno v desetih sekundah, obenem pa zdaj človek knjige ne more nikomur posoditi, če seveda s tem ne posodi tudi bralnika. Za knjigo velja podobno, kot je povedala Katja10 za Tarttin drugi roman Goldfinch, recimo tole: "avtorici moram priznati, da ima nekakšen neoprijemljiv nekaj" in morda tole: "Osemsto (no, v Secret history le nekaj čez 500) strani je veliko, ampak če padeš v knjigo, te ne moti, da bi jih zlahka bilo tudi nekaj manj".
Secret History je Tarttin prvenec, "ki je bil precej razvpit, kriminalka, pri kateri ne gre za "kdo", ampak za "zakaj" (Ibid.). Res je, bere se fajn, ves čas vleče, vmes so namigi, omembe, ki bi lahko bile ključi do tega ali onega razpleta, tako da nekje od sredine naprej komaj čakaš, kakšen krasen preobrat te čaka na koncu. Vendar tega žal ni, in - vsaj jaz - sem na koncu ostal nepotešen. Škoda, ker potencial zgodbe je res velik. Kaj več, brez odkrivanja tistega, kar se pri tem žanru ne odkrije potencialnemu bralcu ali bralki, ne gre povedati. Knjigo priporočam, vseeno pa se naslednje avtoričine knjige z naslovom Goldfinch, ki ti jo Kindle ponudi takoj, ko obrneš zadnjo stran, ne bom lotil.
Default avatar
Divja - na Cobissu je vse rdeč, kot da bi dobu tardečo. Kapo dol za marketinški prijem. Zgleda da je zaradi prehranskih hormonskih degeneracij maskuliziranim Slovenkam, da o bivanjskih prazninah predvsem seksualne nepotešenosti, akoravno tudi druge ravni niso zanemarljive, sploh ne izgubljam besed, končno dokončno poču film. In prav je tako. Je že skrajn tajm.
Default avatar
@pilgrim: Vseeno škoda, ker si štartal z njeno prvo knjigo, domnevam, da zato, ker je nekakšen krimič :-) Goldfinch je boljši, čeprav spet nekaj malega težav s koncem, ampak ta knjiga ne zahteva na koncu itak ne zahteva česa usodnega ;-) Goldfinch se mi zdi bolje napisan, Secret History je pa seksi, a vendarle po svoje začetniški. Njena druga knjiga po vrsti (pozabila naslov) je pa flop - "drugenec", pač
Default avatar
outsajder je napisal/a:
Ali lahko podnapise?

No, tudi jaz imam Divjo na nočni omarici, sicer sem šele na začetku, tako da končno oceno bom še dala - vendar me vseeno malo skrbi, da jo bom prebrala, potem pa ugotavljala, v čem je "keč". Običajno me take, zelo hvaljene in reklamirane zadeve pustijo na koncu malo razočarano. Se pa pustim presenetiti, normalno.
Default avatar
no-ja tud mene načeloma ne pritegnejo najbolj te skomercializirane variante, trilogije in podobno (vemo, katere), ampak tule gre res za popolnoma drugo zgodbo in žanr, knjiga je preprosto presunljiva - ne bo te pustila hladne, sem prepričana.

Aja, sicer je pa Čarobna gora od Thomasa Manna tudi meni všečno branje.

Moderatorji

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Nataša P
mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine
Gordana Rodinger