Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Ali mora osebni zdravnik poslušati pacienta, če mu opisuje svoje čustvene bolečine

Default avatar

telo in duša

Ali je normalno, da te zdravnik, ko mu opisuješ svoje čustvene bolečine pošilja k psihiatru namesto, da bi te poslušal? In ti reče, da se je treba pogovarjati s prijatelji. In potem ko mu že ne vem kolkič poveš, da ti nisi za psihiatra pa ti da številko od psihoterapevtke, ki pa stane 50 evrov na uro. Ali kje piše v kakšnem zakonu, da je osebni zdravnik dolžan pacienta tudi poslušati o čustvenih bolečinah ne pa ga samo pošiljati k psihiatru, če ni psihično bolan, ampak ima samo prehodne težave?
Default avatar

takole

Ne, ni te dolžan poslušat. Te je pa dolžan napotit k specialistu za specifične težave. In v tvojem primeru je to psihiater.
Default avatar

preveč pričakujete od posameznikov

hehehheh, vsak specializira svojo vejo. osebni ni psihiater. pa tudi nevem zakaj bi plačevala 50 eur na uro. na polikliniki te sprejmejo brez napotnice in dodelijo psihiatrinjo. pa se pogovarji.
Default avatar

skela

Ne ni dolžan.
On ugotovi, da imaš psihične težave in te pošlje k specialistu zanje.

Poskusi pri duhovniku recimo...
Default avatar

POMOJE

Splošni zdravnik ni spe cialist. Njegova dolžnost je, da te pošlje k specialistu - torej psihiatru. To je tako, kot če imaš cuker in greh pač k diabetologu. Ne moreš osebnemu zdravniku razlagat cele tvoje jedilnike in pričakovat, da ti bo svetoval glede insulina, če to ni njegova specializacija....torej, za psihične probleme so psihiatri.
Default avatar

pomojee

še to...mene je nekaj časa nazaj zvilo nekaj na psihi, pa me je moja dohtarca poslušala enih 10 minut, da sem se malo zjokala, sva se malo pogovorile in je bilo takoj boljše. Tako, da mi je sicer rekla, če bo kaj hujše, naj pridem nazaj, da bova še kakšno rekle preden me da naprej. Pa ni bilo potrebe, na srečo.
Sem pa bila precej na psu in bi vsekakor šla k psihiatru, če bi mi tako svetovala.
Default avatar

telo in duša

Ampak jaz nimam psihičnih in duševnih težav, imam le čustvene bolečine, ki pa so prehodne narave in jaz nikakor nisem primerna za psihiatra, saj nisem nora. Jaz mislim, da bi moral osebni zdravnik poslušati, če me boli duša tako kot posluša, če grem k njemu in rečem, da me boli noga. Duša je namreč nedeljevi del telesa in če te boli duša te boli tudi telo jaz pa imam veliko bolezni in to se vse prepleta. Me je pa tudi užalil, ko me je vprašal, če imam prijatelje, da naj se z njimi pogovarjam, saj prijatelji niso zdravniki. Zelo neprofesionalen odnos za moje pojme.
Default avatar

lacoste!

Če ima oranžne stole v čakalnici in LaCoste majico, mu ni treba.
Default avatar

eni ste res 100 let nazaj

telo in duša je napisal/a:
Ampak jaz nimam psihičnih in duševnih težav, imam le čustvene bolečine, ki pa so prehodne narave in jaz nikakor nisem primerna za psihiatra, saj nisem nora. Jaz mislim, da bi moral osebni zdravnik poslušati, če me boli duša tako kot posluša, če grem k njemu in rečem, da me boli noga. Duša je namreč nedeljevi del telesa in če te boli duša te boli tudi telo jaz pa imam veliko bolezni in to se vse prepleta. Me je pa tudi užalil, ko me je vprašal, če imam prijatelje, da naj se z njimi pogovarjam, saj prijatelji niso zdravniki. Zelo neprofesionalen odnos za moje pojme.
HEHHEH, nisem vedela, da moraš "biti nor", da hodiš k psihiatru. o šit kako si zaostala. če imaš čustvene vpraš bude.
Default avatar

mislim tako

telo in duša je napisal/a:
Ampak jaz nimam psihičnih in duševnih težav, imam le čustvene bolečine, ki pa so prehodne narave in jaz nikakor nisem primerna za psihiatra, saj nisem nora. Jaz mislim, da bi moral osebni zdravnik poslušati, če me boli duša tako kot posluša, če grem k njemu in rečem, da me boli noga. Duša je namreč nedeljevi del telesa in če te boli duša te boli tudi telo jaz pa imam veliko bolezni in to se vse prepleta. Me je pa tudi užalil, ko me je vprašal, če imam prijatelje, da naj se z njimi pogovarjam, saj prijatelji niso zdravniki. Zelo neprofesionalen odnos za moje pojme.
Ubogi tvoj osebni zdravnik!
Če prav razmislim; ubogi vsi okoli tebe!
Default avatar

prav ima

telo in duša je napisal/a:
Ampak jaz nimam psihičnih in duševnih težav, imam le čustvene bolečine, ki pa so prehodne narave in jaz nikakor nisem primerna za psihiatra, saj nisem nora. Jaz mislim, da bi moral osebni zdravnik poslušati, če me boli duša tako kot posluša, če grem k njemu in rečem, da me boli noga. Duša je namreč nedeljevi del telesa in če te boli duša te boli tudi telo jaz pa imam veliko bolezni in to se vse prepleta. Me je pa tudi užalil, ko me je vprašal, če imam prijatelje, da naj se z njimi pogovarjam, saj prijatelji niso zdravniki. Zelo neprofesionalen odnos za moje pojme.
Kot so ti že ostali povedali. Zate je psiholog ali psihiater. Zdravnik je prav naredil. Žal pa so psihoterapevti plačljivi. Imaš pa po več krajih tudi subvencionirane psihološke storitve. Reicmo za 5€ na posvet.
Glede na tvoje pisanje, je očitno, da ti rabiš kar nekaj pogovorov.
Pa hoditi k psihiatru ni prav nič takega. Bolje it k njemu kot probleme utapljati v alkoholu. To pa veliko ljudi počne. Samo ljudje se norčujete iz psihiatrov, iz popivanja pa ne.
Default avatar

lacoste!

Hehe, to je tista smotka, ki se pritožuje, da njen zdravnik nima specializacije, da ima oranžne stole v čakalnici, da nosi lacoste majico in da jo pošilja k psihiatru, vsak teden enkrat nabluzi nekaj podobno trapastega.

A na zdravniško fakulteto si se že vpisala?
Default avatar

Jalur

Od kdaj pa psihiater zdravi samo nore?

Po moje, nora si, če ne greš h psihiatru, če imaš kakršnekoli čustvene težave. Niti napotnice ne potrebuješ.
Default avatar

če nimaš psihičnih težav

telo in duša je napisal/a:
Ampak jaz nimam psihičnih in duševnih težav, imam le čustvene bolečine, ki pa so prehodne narave in jaz nikakor nisem primerna za psihiatra, saj nisem nora. Jaz mislim, da bi moral osebni zdravnik poslušati, če me boli duša tako kot posluša, če grem k njemu in rečem, da me boli noga. Duša je namreč nedeljevi del telesa in če te boli duša te boli tudi telo jaz pa imam veliko bolezni in to se vse prepleta. Me je pa tudi užalil, ko me je vprašal, če imam prijatelje, da naj se z njimi pogovarjam, saj prijatelji niso zdravniki. Zelo neprofesionalen odnos za moje pojme.
če nimaš psihičnih težav, tudi ni nobene potrebe, da tratiš čas svojega osebnega zdravnika.
če pa rabiš nekoga, da te posluša pa jamraj ali prijatelju, ali pa si plačaj psihoterapevta.

kaj ima tvoj dohtar veze s tem????

osebni zdravniki niso zato, da bodo reševali tvoje čustvene probleme, ki jih imaš sama s sabo.
Default avatar

ne psihiatrom

Psihiatri te samo nafilajo s tableti, da postaneš čustveno in možgansko neodziven in lahko upravljajo s tabo kakor se jim zazdi saj so psihiatri plačani s strani države, da naredijo čim več takih ljudi, ki ne bodo zmožni razmišljati s svojo glavo. Zato odločen ne psihiatrom in tabletam za psiho. To je velika manipulacija, da se ti vsedejo v podzavest in te daljinsko vodijo.
Default avatar

svetovalkaI.

Zdravniki imajo ponavadi polne ambulante in če bi hoteli vse paciente poslušati, da bi jim razlagali svoje čustvene težave, ne bi prišli nikamor. Le kdo pa nima nobenih težav? Ko grem k zdravnici (je sicer prijazna), ji povem samo tisto, po kar sem prišla (npr. tablete proti pritisku). Če ji hočem kaj več povedati, vidim (toliko sem pametna), da komaj čaka, da se poberem iz ambulante, saj zunaj že čakajo drugi. Če me kaj boli, na hitro povem in mi predpiše kakšne tablete proti bolečinam. Mnogo ljudi je resno bolnih, s hudimi diagnozami in zdravniki res ne morejo ljudi vsevprek tolažiti, le kam bi prišli. Človek si mora pomagati tudi sam, zato pa je družina, so prijatelji, prijateljice, sorodniki, ki jim lahko zaupaš svoje probleme. Svetujem ti, da greš h spovedi. Umiri se, premisli, kaj boš povedala. Nič ne boš plačala in mogoče tudi naletiš na kakšnega dobrega spovednika (nekateri so res enkratni, so kot psihologi). Vse dobro in srečno!
Default avatar

uh joj...

ne psihiatrom je napisal/a:
Psihiatri te samo nafilajo s tableti, da postaneš čustveno in možgansko neodziven in lahko upravljajo s tabo kakor se jim zazdi saj so psihiatri plačani s strani države, da naredijo čim več takih ljudi, ki ne bodo zmožni razmišljati s svojo glavo. Zato odločen ne psihiatrom in tabletam za psiho. To je velika manipulacija, da se ti vsedejo v podzavest in te daljinsko vodijo.
No, ti s svojim pisanjem in svojimi teorijami zarote nedvomno dokazuješ, da si hudo hudo potrebna poglobljenega psihiatričnega zdravljenja.
Temu se strokovno reče paranoja, veš.
Default avatar

p_v

Ojej...
1. K psihiatru ne hodijo norci ampak pametni ljudje, ki se zavedajo, da rabijo pomoč.
2. Psihiatri so na napotnico in zastonj, tudi zelo dobri so med njimi.
3. Mogoče se za začetek res pogovori s kom bližnjim, saj pri psihiatru ne boš jutri na vrsti.
4. Osebni zdravniki načeloma nimajo časa za čustvene probleme pacientov. No, moja si ga včasih vzame, verjetno pa ni edina.
Default avatar

eft

Osebni zdravnik nima niti dovolj časa, saj mora doseči normativ števila pacientov, pa tudi zadostnega nivoja tovrstnih znanj v večini ne. Čeprav je seveda odvisno od človeka in njegove osebne širine.

Povedala ti je čisto pravilno, da bi potrebovala nekega terapevta, verjetno pa tega ni storila dovolj taktno, da bi ti sprejela. Če imaš v krogu prijateljev stabilnega človeka odprtega duha in duše, je to itak največ vredno. In tudi, kakšna si ti sama in kako se na predloge odzoveš; o njih razmisliš v dobrem ali jih vzameš kot napad?

Par let nazaj sem sama prosila osebno zdravnico za napotek, na koga naj se obrnem, ker čustveno nisem zmogla prenašati pritiskov v službi (mobing, kako naj rečem ne delu, ki ga prejšnje leto nista zmogla dva, ostala pa sem zanj sama itd) - skratka rekla sem ji, da bi potrebovala osvojiti veščine, ki bi jih dodala mojemu vedenju, da se ne bom zlomila, in takrat sem dobila napotnico za psihologa. Vendar nisem vedela, katerega psihologa izbrati in žal pri tisti, ki sem jo dobila, še preden me je psihologinja dobro videla, je želela, da začnem z uživanjem antidepresivov, da bom lahko v službi bolj učinkovita in mi povedala, da je oseba, ki se ji dogaja mobing v osnovi sama kriva, ker pač to dopušča.
Za tistih par mesecev obiskovanja psihologinje sem si nakopala na glavo še torej dodatne težave, kako se upreti zdravilom in kako preprečiti, da v mojem zdravstvenem kartonu ne bo napisanih prehudih diagnoz in kako ne upoštevati njenih konfuznih nasvetov, ki so si med seboj med srečanji tudi nasprotovali, saj bi me taka poslušnost norih predlogov hitro stala še službe. Sicer sva po par srečanjih že debatirali tudi o njenih težavah, ker je kdaj potrebovala kakšno mnenje ali nasvet. Najbolj sem bila pa srečna, ko sva s psihologinjo na njen predlog končno zaključili, ko me je celo pohvalila, da mi gre dobro in da se celo neverjetno dobro držim na vseh področjih (v resnici napredka ni bilo kar se službe tiče nobenega), njeni ugotovitvi pa so zelo verjetno tudi botrovali takratni časopisni članki o dejanskih razmerah v naši delovni sredini. A v mojem zdravstvenem kartonu je ostalo, da sem depresivna, anksiozna in da nasprotujem konvencionalnim oblikam zdravljenja (medikamentozna terapija, ki jo je ona predlagala).

Če bi še enkrat lahko izbirala, bi si samoplačniško poiskala dobrega psihoterapevta za pogovore in nasvete, ki bi ga po prvem srečanju, če se ne bi ujela, tudi zamenjala. Za čustvene stiske se zelo svetuje tudi EFT tehnike tapkanja, na tem linku so napotki, ki bi zadoščali za neko osnovo, da že lahko začneš http://eft.mercola.com/ Precej sem se pogovarjala tudi z dvema čustveno zrelima prijateljicama in hodila v naravo.

http://articles.mercola.com/sites/artic ... ssion.aspx

Srečno!
Default avatar

wdy

Dobila si nekaj nasvetov, nekaj udarcev zdaj pa je čas, da narediš še nekaj zase. Pogovori, pisanje in izliv svojih čustev na papir, sprehodi in pa predvsem sprejet dejstvo, da pomoč terapevta ne pomeni biti nor ampak trenutna nemoč, ko potrebuješ nekoga, da ti pomaga do naslednjega koraka. Psihična obremenitev in nemoč nam lahko prinese simptome resnih bolezni in s tem smo vedno globje, ker smo potem pod stresom še zaradi telesne bolečine. Smo ljudje, ki lažje prenesemo telesno bolečino kot duševno vendar to ni rešitev ampak ubijanje samega sebe. Priznanje samemu sebi in potem dat to iz sebe je najboljše zdravilo, ko pa je res hudo pa ni nič narobe, če si malo pomagaš s kemijo in se potem lažje pobereš.
Srečno na poti okrevanja in ne zatiskaj oči pred resnico.
***Nasmeh nas nič ne stane***
***********************************