v kaj naložiti denar
Odvisno od celega kupa stvari.
Koliko si stara, kaj delaš, ali računaš, da boš dobivala spodobno pokojnino, ali so ti prihranki tvoje edino imetje, koliko jih sploh je (je bistvena razlika, ali lahko kupiš za 10.000 njivo, ki je nikoli več ne boš mogla prodat, samo davek na katastrski dohodek boš plačevala, ali pa za 100.000 eno zazidalno parcelo v bližini mesta). Na zemljo boš plačevala davek, poleg tega jo ponavadi ne moreš na hitro prodat, če rabiš denar za kaj nujnega. Zlato ima nepredvidljivo vrednost in je zdajle verjetno precenjeno.
Če se tako malo spoznaš na zadeve, da moraš spraševati na SŠ, kaj narediti z denarjem, je še najboljše sef ali depozit, če ne zaupaš bankam, ti pa seveda ostane štumf, kjer ti ga lahko ukradejo vlomilci, požrejo podgane ali pa enostavno splesni.
Če gre za dolgoročno naložbo, predlagam zlato, čeprav sedaj doživlja rahle padce, ker je bilo precenjeno. Dolgoročno pa cena zlata samo narašča. Če kupiš zemljo in jo ne obdeluješ, po nepotrebnem plačuješ davke in si nakoplješ probleme s sosedi… pa še priposestvuje ti jo lahko kdo (v Sloveniji je to možno) 🙂
V zlato bolj težko, razen kovancev po bankah…
Enkrat sem v Financah brala, da se fizičnega zlata sploh ne da kupiti…da dobiš samo
“pildek” o lastništvu…ne moreš recimo kupit zlate ploščice in nesti domov…ker da je večina
zlata v prodaji pravzaprav še v rudnikih…zaradi velikega povpraševanja…
A je to res?
In kaj bo naredila z njo, če bo stara, bolna in je ne bo mogla ne obdelat ne prodat? A veš, koliko take zemlje po Sloveniji propada?[/quote]
Saj ni treba, da kupi njiv za 100.000€, naj kupi pol hektarja, hektar zemlje. Zemlja ima svojo vrednost in padala sigurno ne bo.
Jaz sem podedovala pol hektarja, njivo z možnostjo spremembe namembnosti v zazidavo, v vukojebini, mož prav tako nekaj zemlje in nekaj gozda in zazidljivo parcelo (vse res minimalno), pa ne msiliva to prodajat, nama to predstavlja neko naložbo, varnost, za “bohnedej”. Če ne bi podedovala, bi kupila, saj tudi zdaj razmišljava, da bi dokupila še malo zemlje.
Vedno me zabava, ko prebiram finančne nasvete tipa “vsevedna MONa” 🙂
Toliko genialnosti ne najdeš nikjer kot edino tu.
Nasveti tipa kupi zemljo, gozd, … bi sicer zdržali kritiko, če ne bi bili tako zelo “mnenjski” ampak podprti z argumenti. Brklc govori iz svojih hrepenenj, ena se sklicuje na “bratranca”. Da ne govorim o nebulozah tipa ‘Skela’ ki je nekje nekaj prebrala in to sedaj “prodaja” kot veliko modrost. “Sveznalka” da jo ne najdeš nikjer drugje.
Najboljši in edini pameten odgovor je dala tista ki edina vidi bistvo problema:
Če se tako malo spoznaš na zadeve, da moraš spraševati na SŠ, kaj narediti z denarjem, potem opusti odločitve na katere se ne spoznaš in denar preprosto veži na banki. Vse drugo je čista izguba.
To si verjetno narobe razumela. Tak princip imajo razni nategunski skladi, ki potem zlata ne dostavijo, tebi pa ostane samo pogodba in lahko samo upaš, da to kaj šteje. Pa verjetno imaš tudi kake špekulantske sklade, ki ponujajo takšne pogodbe (na prihodnjo količino). Ampak to ni za navadnega človeka, to je za gamblerje in tiste, ki se spoznajo.
Drugače imaš prodajalce zlata (Moro, Zlatarna Celje), greš tja, naročiš želeno količino, oni naročijo (morda imajo kdaj slučajno celo kaj tam) in odneseš domov. Ni nobenega problema, tisto zlato je nekje v bližini (v njihovih depojih), ne v rudniku ali na Marsu.
Avtorica: kupi oboje, zlato in zemljo. Obdelovalno zemljo oziroma postavljeno kmetijo. Ampak ne na vrat na nos, malo se poglobi, kje se splača kupit, na kaj moraš pazit (recimo vodni vir), izogibaj se onesnaženim krajem in tako naprej. Večina kmetij itak vključuje tudi gozd.
Ne vem pa, o kakšnem znesku sploh govorimo. Če je to recimo pet jurjev, potem ti rečem, da zlato.
Odpri račun na BKS in skleni depozit.
Ta banka spada v avstrijsko jamstveno shemo, tako da dogajanje v slovenskih bankah ne bo vplivalo na tvoj denar.
Z zemljo se moraš ukvarjati in je tako ali drugače strošek.
Pri nakupu zlata pri nas boš hitro v minusu, zaradi razlik v prodajni in odkupni ceni in pa zlato je za izjemno potrpežljive.
[/quote]
Dnar nesite v banko koper in ga ni sploh potrebno vezati. LETNA obrestna mera je rekordna – taka, da trže gate in sicer 0,01{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Torej po domače povedano – če položite na račun 10.000 Eur boste po enem letu dobili 1 Eur obresti. Evo, pa še dacarje zajebete, ker ne bodo nič dobili!
Ne bo več dolg živela? Smrt ji prerokuješ?[/quote]
Ne nebo več dolg neobdelana. Tudi jaz bi imela eno malo njivico za obdelavo, a pri nas je ni, so še kmetje, ki delajo.[/quote]
Vzrok mojemu razmišljanju je nravnost. Če gledaš iz preživetvenega stališča, se mi zdi taka varianta najboljša. Službo lahko zgubiš, trgovine se lahko zaprejo, soc. transferje lahko ukinejo, penzij itak ne bo….
Gre se za neodvisnost…
Z malo dobre volje, pa se da na hektarju pridelati in skladiščiti hrane za 4 člansko družino, več kot dovolj.
Cena zemlje, ko se bo zaključil zadnji krog plenjenja( beri se bojo izvrševale zadnje plombne pravice občin, za preživljanje današnjih starostnikov- čez cca15 let), bojo strahovito narastle.