pot z dojenčkom 1600km

Je dvo-trimesečen dojenček premajhen za pot z avtom 1600km? V dveh dneh? S postankom, trajektom in spanjem 2x v hotelu? Potem bi spala pri moji družini, tam bi bili 15 dni. Zdravniki so boljši kot pri nas, hrano bom imela vedno sabo:) Jaz ne vidim nobene ovire, če se bom jaz ok počutila. Dojenček ne bo v lupinici, ampak v ležečem sedežku, tako da tudi s tega stališča je po moje vse ok.

Gre se pa zato, da kak mesec ne morem počakat, ker bo prepozno v jeseni, in bo tam večinoma zelo slabo vreme, če pa čakamo na pomlad, ga pa moj dedek najbrž ne bo dočakal 🙁 To je moja res velika želja, da bi spoznal še mojega otroka.

Kaj mislite izkušene mamice…nekomplikatorke po možnosti 😀

Če bi šla malo turizem špilat, bi ti rekla, nehaj no, počakaj, da ti otrok vsaj malo zraste.

Ker pa gre za posebne okoliščine, obisk družine itn, ne vidim kakšnega posebnega problema. Najbrž ga dojiš, to ni problem. Spal bo tudi lahko. In z zdravstvenega vidika je avto boljša rešitev kot letalo (sevanje). Šofer naj previdno vozi in to je to.

Srečno!

1600km v eno smer? Zakaj 2x spanje v hotelu? Komot spite samo 1x v eno smer.
Jaz ne bi nič komplicirala, edino če otroku vožnja ne bi odgovarjala, bi se večkrat ustavljali, tako pa 1000km komot prevoziš z dvema postankoma.
Kaj pa letalo? Osebno bi se na tako dolgo pot raje odpravila z letalom, z dojenčkom ali brez.

Jaz ne bi šla, pa nisem komplikator.

Jaz bi rekla takole, če dojencek pot v avtu dobro prenaša, potem ne vidim problema, ob seveda omenjenih postankih. Če gledam po svojih, bi z eno upala iti, z dvema pa ne, ker jima je bila že od majhnega voznja v avtu mučna.

jaz osebno ne bi šla ker bi me bilo strah, da bi šlo kaj narobe, zdravnika pa ne bi imela v bližini. Mi je otrok pomembnejši od dedka, pošlji mu sliko.

Predvidevam, da ekonomska logika zdrži v primerjavi s ceno letala?

Vozila bi sama?

Ni nemogoče, ampak bo pa kar muka. Vreme te ne skrbi (kakšni zameti pa to)?

A letalo pa ni možnost? Hitrejše, verjetno tudi cenejše ker ne rabiš ne bencina, ne hotelov.

Pa saj 3-mesečni otrok večji del dneva prespi, v avtu bo še lepše spal, ker ga bo guncalo. Bolj je problem dojenje na 2-3 ure in seveda previjanje, ki pade na pleča staršev. Kar pogumno do dedija 🙂

Če jaz prav razumem, je ta dojenček šele na poti oz. v trebuhu 😉 Z 2 meseca starim težko testiraš prej ali bo prenesel dolgo pot in kako na splošno prenaša vožnjo, ker tako majhni ponavadi zaspijo čim avto vžgeš, koliko časa zdržijo, je pa druga stvar.

Ne cestnin, ne trajekta … Meni se tudi zdi, da razlika v ceni ni vredna štirih, petih dni gnjavaže (še pot nazaj).

Še nekaj. Saj lepo, da smo sodobne mame skrbne in vestne, ampak ne pozabimo, da so skozi zgodovino človeške vrste otroc in matere morali med vojnami, izgnanstvi, zapori, begom preživljati za nas neverjetne razmere .. pa so preživeli. Tu pa govorimo o zdravem dojenčku zdrave mame, lepo dojenem celo pot, spančkal bo, mal se guncal tam v avtu, vmes šel na svež zrak ….. in kaj mu bo hudega? Resno, kaj?

Kar pogumno! Vse si lepo splanirala, da bo teklo. In do tvoje družine in dedka je res izjemno lepo, da boš šla.

Naša je tulila, samo da si jo dal v avto, do zdravnika je bila muka, za pot 130 km smo se ustavili vsaj štirikrat. Ti najbolje poznaš svojega otroka, jaz osebno ne bi šla na pot.

Ne, pride precej dražje z avtom, ampak gremo vedno tako,ker smo potem tam samostojni, marsikaj lahko kupimo tam….Če bi šla z letalom bi se morala potem še pol dneva prekladat po vlakih,da bi prišla do cilja. To se mi zdi pa še veliko slabša možnost, kot avto. Sem bila že parkrat in ni noben problem, avtocesta, lepa vožnja.

Zanima me samo to, ali obstajajo dojenčki,ki že od malega ne prenašajo vožnje? Toliko izkušenj nimam. Sem mislila,da se to potem kasneje pojavi,ko so vsega naveličani.

Zameti me ne skrbijo,ker bi šli na pot konec septembra.

Aja, dete še ni niti rojeno. Jaz sem razumela, kakor da so termini, ki pridejo v poštev, zdaj ali pa šele jeseni.

Potem seveda zameti odpadejo 🙂

Ja, moj najstarejši je tak, da se je bil sposoben celo pot dreti (ne jokati). Seveda se posledično nismo ne vem koliko vozili.

Kar se tiče samostojnosti in vlakov, je na vsakem malo večjem letališču mogoče najeti rent-a-car.

Ne, pri nektaerih se pojavi že praktično takoj. Prijatelji so šli s 3-mesečno punčko na Pag, do tja so rabili 10 ur, ker so se kar naprej ustavljali, mala se je namreč ves čas drla, čeprav so potovali ponoči, ko je ponavadi mirno spala.

Hvala vse za spodbudne odgovore. Sem malo boljše volje. Je pa tako,da ne bomo rinili za vsako ceno. Če se ne bo dobro počutil v avtu, če ne bo popolnoma zdrav, potem seveda ne bomo šli.

Se mi pa po eni strani zdi lažje s tako mali,kot potem z devetmesečnim,ko bom mogla že kuhat GH, pa še dolgočasil se bo v avtu..

Jaz bi šla (sem šla) z letalom. Tam lahko potem najameš avto, ali pa se zmeniš s kakšno žlahto/sosedi/prijatelji, da vas pridejo iskat. Štekam željo po samostojnosti, ampak pri dvomesečniku je samostojnost mame itak bolj fantazija kot kaj drugega. In utrujeni boste vsi trije (če gre očka zraven, drugače pa sploh) tako, da boste komaj gledali in bi predstavljali varnostno tveganje na cesti. Ok, to se mal hecam, ampak sicer pa resno mislim in govorim iz izkušenj, ker smo tudi mi dojenčke prenašali sem in tja po Evropi. Pejte na letalo. Ko ti družina zraste čez glavo, greš pa pač na sprehod, če nimaš avta.

Pravilno razmišljaš, kasneje bo težje.
Še nekaj, s strani matere že najstniških otrok – lepo brat zapis mlade mamice, ki je hkrati skrbna in racionalna. Uživej v materinstvu, kar nedvomno boš! :))

Ne, pri nektaerih se pojavi že praktično takoj. Prijatelji so šli s 3-mesečno punčko na Pag, do tja so rabili 10 ur, ker so se kar naprej ustavljali, mala se je namreč ves čas drla, čeprav so potovali ponoči, ko je ponavadi mirno spala.[/quote]

Ja saj. Drugače nobenega problema nikoli glede spanja, avto pa druga zgodba.

Še odgovor na en post nižje: se strinjam, verjetno je res lažje s trimesečnim kot potem kasneje od pol leta naprej. Če seveda dobro prenaša vožnjo.

Tako kot je ena zgoraj napisala, matere so skozi vso zgodovino v dosti težjih razmerah potovale tudi z dojenčki. Jaz sem tudi po sili razmer potovala s tremi otroki, dvojčici sta bili stari dva meseca. Samo 1100 km.;) Z mano je bila prijateljica, pri vožnji sva se izmenjavali. Potovanje je trajalo 20 ur, predvsem zaradi starejšega otroka smo se pogosto ustavljali, da se je natekal. Če boš dojila, je še lažje. Mali dve skoraj nista odreagirali na menjavo okolja. Z avtom smo potovali zaradi selitve.

V tvojem primeru pa bi tudi preverila možnost najema avta.

naš dojenček se je drl med vožnjo. 150 km je bilo za nas nočna mora. malce zadremal, potem pa dretje….
p.s. pa vozička tudi ni maral 🙂

ti se pripravi kot da boste pač šli … delaj na tem da vama dojenje steče, da bosta oba mirna in utečena, pol se pa tik pred zdajci odločite … al greste ali pa ne, vse odvisno od situacije in otroka.

se pa strinjam da takole z otrokom je avto definitivno boljša varjanta kot letalo, sploh če so poti utečene.
lep porod pa zdravega otročka ti želim!

pri nas je bil tudi prvi pravi potepuh, ni da ni, povsod smo lahko šli, spal je ves čas in sploh bil neproblematičen … mlajši pa … totalno druga pesem 🙂

Sicer nisem brala vseh odgovorov, a glede na okoliščine bi jaz definitivno šla. Vse bo ok.