Izročilna pogodba
Pozdravljeni, prosila bi za nasvet, če ima kdo izkušnje. Ali je nujno potrebno, da ti izročilno pogodbo sestaviodvetnik ali notar? Je možno kje dobiti vzorec izročilne pogodbe, ki ga notar samo overi? Nekaj sem našla na netu pa ne vem če bo zadoščalo( http://www.pogodba-pogodbe.info/vzorec-izrocilne-pogodbe/ ) Imam morda kdo od vas vzorec, ki bi se ga dalo uporabiti?
Hvala vsem vnaprej,
Ne vem, če to ravno drži. Moj brat je z izročilno pogodbo že zdavnaj vpisan v zemljiško knjigo kot polovični lastnik, pa mene, kot drugega dediča, nihče ni vprašal za kakšen podpis. To sem ugotovila slučajno in potem malo raziskovala. Ne vem pa kako bo tedaj, ko bo prišlo do zapuščinske razprave po starših. lp
Če izročilna pogodba ni podpisana s strani vseh dedičev, potem se šteje kot navadna darilna pogodba.
OZ: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200797&stevilka=4826
V. poglavje: POGODBA O IZROČITVI IN RAZDELITVI PREMOŽENJA (IZROČILNA POGODBA)
Pojem
546. člen
Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.
Pogoji za veljavnost
547. člen
(1) Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci).
(2) Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
(3) Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki.
(4) Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.
Predmet izročitve in razdelitve premoženja
548. člen
(1) Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del.
(2) Neveljavno je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini.
Položaj izročenega premoženja
549. člen
(1) Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje.
(2) Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.
Strinjanje potomcev
550. člen
(1) Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem.
(2) Enako se ravna, če se izročitelju po izročitvi in razdelitvi, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.
Pridržanje pravic ob izročitvi
551. člen
(1) Ob izročitvi in razdelitvi lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.
(2) Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.
Pravica izročiteljevega zakonca
552. člen
(1) Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca; tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja.
(2) Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena.
(3) V takem primeru ostane izročitev in razdelitev veljavna, pač pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darila.
Izročiteljevi dolgovi
553. člen
(1) Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega.
(2) Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.
Jamčenje
554. člen
Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja, katero jim je izročil in razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj.
Preklic izročitve
555. člen
(1) Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.
(2) Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.
(3) V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.
Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve
556. člen
(1) Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel ob izročitvi in razdelitvi, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini.
(2) Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.