Forum.Over.Net

Ženski in Moški čvek

Kaj menijo ženske o moških in kaj moški o ženskah? Kje tičijo razlike in kje podobnosti med spoloma? Ali smo res ženske z Venere in moški z Marsa?

"Pravi" moški odpravi ženske dvome

Default avatar

Domačica

Nekje spodaj sem prebrala moški odgovor, da smo ženske itak vedno malo v dvomih, moški pa naj bi bil tisti, ki bi te dvome pregnal, če je pravi za nas.

Kaj mislite, koliko je resnice na tem?

Po eni strani bi se strinjala, nekatere stvari moški res lahko "porihta"- s svojo odločnostjo, karizmo, moško močjo, vplivom, da se ženska ob njem počuti dobro, varno, ljubljeno, nekako zaščiteno, da lahko ob njem še bolj zasije v svoji ženstvenosti.., a po drugi strani je pri teh ženskih dvomih lahko tudi popolnoma nemočen, če jih ima ženska že sama po sebi v sebi.
Ni tako?

Že nekaj let imam partnerja, sva v zgodnjih 30, pa v intervalih odkar sva skupaj malo dvomim v to zvezo.. No, pride trenutek, ko si res mislim, da to ni to, da je pretežko, da bi rabila nekaj drugega, nekaj "več" (po drugi strani pa kdaj pokam od hvaležnosti in ljubezni, da sva skupaj, ker je zame najboljši (pravi) moški na svetu).. V "trenutkih šibkosti" (dvomih) mogoče pogrešam tisto pravo moškost v njem- vodstvo, odločnost, inciative, organizacijo dneva, tisto moč, ki bi jo čutila v in ob njem, po drugi strani pa sem sama kar močan karakter, nekoliko samosvoj, nisem najbolj vodljiva, podrejena, ponižna in kakega karakterno zelo močnega moškega najbrž ne bi najbolje prenašala ob sebi.. ;)

Kaj mislite, kako je s tem?
Default avatar

odrasti že

sanjaš o nečem, česar ni. noben človek, razen psihopatov, ni nikoli 100% prepričan vase. v partnerstvu je tako, da dva furata en voz. včasih bolj vleče eden, drugič drugi. zato smo, da si pomagamo. če pa ti misliš, da bo en tip reševal tvoje probleme, si pa najdi psihota. samo potem boš imela druge probleme.
Default avatar

exotic

Po opisu sodec bi rekla da se lahko s teboj poistovetim :D pa se tudi sama vprasam kje je tista garancija?! toliko je teh zalostnih zgodb, pmje res da zivljenje ni potica, so preizkusnje, ovire, da se ob tem o sebi se kaj naucis, rastes ob partnerju vendar je vedno prisoten en dvom ki gloda, sem pozitivka in probam odmislit vse te negativne scenarije, vendar si ne moremo zatisnit ocesa in rect oh nam se pa kej tazga ne more zgodit.

Eni pa pravijo da ce ima clovek pomisleke ni to to. S tem se ne strinjam saj ob prvem prepiru/ne strinjanju seveda ne reces sedaj pa ne gre, aj zivjo, pousod je treba se prilagajat, kompromisi, predvsem je pa vazno spostovanje. Brez tega ni nic. :)

bi pa rada slisala taksne in drugacne izkusnje. Lahko recem da sem ob njem tudi boljsi clovek, da iz mene izvabi vse tisto najboljse, in da en drugega uravnavava-jaz bolj aktiven in eksploziven custven clovek, on pa bolj razumski, prizemljen, analitik ob drugem pa zabaven a ob enem dovolj avtoritativen da mi kdaj da mislt in ukroti to mojo divjo naravo :D
Default avatar

Marko

Domačica je napisal/a:
Nekje spodaj sem prebrala moški odgovor, da smo ženske itak vedno malo v dvomih, moški pa naj bi bil tisti, ki bi te dvome pregnal, če je pravi za nas.

Kaj mislite, koliko je resnice na tem?
Precej. Seveda pa to, da moški ni pravi, ne pomeni, da ženska pa je. :) V odnos vlagata oba in to kar dobita ven, so njune obresti. Če z obrestmi nista zadovoljna, pomeni, da sta premalo vložila.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

exotic

odrasti že je napisal/a:
sanjaš o nečem, česar ni. noben človek, razen psihopatov, ni nikoli 100% prepričan vase. v partnerstvu je tako, da dva furata en voz. včasih bolj vleče eden, drugič drugi. zato smo, da si pomagamo. če pa ti misliš, da bo en tip reševal tvoje probleme, si pa najdi psihota. samo potem boš imela druge probleme.
Jaz tega ne mislim in ne pricakujem. Moje zadeve so se vedno moje in moji problemi niso njegovi in ne cakam da se obesim nanjga in cakam da me "resi". Niti tega ne bi pricakovala. Ce ze potem custvena opora vendar ze tko lajf po seb ma dost problemov sprotnih da kako bi bilo da bi en drugemu samo to izpovedovala in upala na ramo za jokat.

sej je avtorica napisala da je dovolj mocna, jaz vem samo to da ce bi bila sama za vse da za oba mocne ne vem ce bi lahko bila dlje casa. sicer kje pa pise da kdo pricakuje da bom mocna. potemtakem mogoce je to samo v moji gavi problem in da cutim potrebo po tem da me kdo "resi"? ;)
Default avatar

Domačica

Marko je napisal/a:
Domačica je napisal/a:
Nekje spodaj sem prebrala moški odgovor, da smo ženske itak vedno malo v dvomih, moški pa naj bi bil tisti, ki bi te dvome pregnal, če je pravi za nas.

Kaj mislite, koliko je resnice na tem?
Precej. Seveda pa to, da moški ni pravi, ne pomeni, da ženska pa je. :) V odnos vlagata oba in to kar dobita ven, so njune obresti. Če z obrestmi nista zadovoljna, pomeni, da sta premalo vložila.
Saj ni pomembno, kdo je zdaj pravi- ona zanj ali on zanjo. Pač vzela sem ta stavek iz ene spodnje teme. In če je že omenjeno, da je ženska pogosto v dvomih (in sem tudi sama ženska, ki sem kdaj v dvomih) sem pač pisala skozi to perspektivo, češ, če je ob meni pravi moški, tovrstnih dvomov ne bo oz. jih pravi moški odpravi.

Še vedno mislim, da ni tako črno-belo..

Dvomim oz. se sprašujem tudi to, da bi mi prisotnost kateregakoli moškega zelo verjetno lahko porajala podobne dvome. Seveda tega ne morem zagovovo vedeti (vsaj dokler sem z njim oz. ne bi preizkusila drugje), le mislim si lahko... Ker sem res malo nagnjena k "dvomljenju".. :)
Default avatar

Paco Moralles

Pravi moški lahko podpravi dvome samo pri pravi ženski!
Vse ostalo je nakladanje!
Pri MON-ah obeh spolov, ki so polni/e stereotipov ne pomaga nič!
NE RABIM POTRDILA, DA SEM NEUMEN, IMAM POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU!
Default avatar

Domačica

Paco Moralles je napisal/a:
Pravi moški lahko podpravi dvome samo pri pravi ženski!
Vse ostalo je nakladanje!
Pri MON-ah obeh spolov, ki so polni/e stereotipov ne pomaga nič!
"Pravi moški" sam po sebi (v kontekstu vseh tistih lastnosti..) ali "pravi moški" za določeno osebo?
Vemo, da ni nujno, da je pravi moški iz prve kategorije že sam po sebi pravi moški, ki paše tudi v drugo kategorijo, torej za določeno žensko..
Default avatar

Marko

Domačica je napisal/a:
Marko je napisal/a:
Domačica je napisal/a:
Nekje spodaj sem prebrala moški odgovor, da smo ženske itak vedno malo v dvomih, moški pa naj bi bil tisti, ki bi te dvome pregnal, če je pravi za nas.

Kaj mislite, koliko je resnice na tem?
Precej. Seveda pa to, da moški ni pravi, ne pomeni, da ženska pa je. :) V odnos vlagata oba in to kar dobita ven, so njune obresti. Če z obrestmi nista zadovoljna, pomeni, da sta premalo vložila.
Saj ni pomembno, kdo je zdaj pravi- ona zanj ali on zanjo. Pač vzela sem ta stavek iz ene spodnje teme. In če je že omenjeno, da je ženska pogosto v dvomih (in sem tudi sama ženska, ki sem kdaj v dvomih) sem pač pisala skozi to perspektivo, češ, če je ob meni pravi moški, tovrstnih dvomov ne bo oz. jih pravi moški odpravi.

Še vedno mislim, da ni tako črno-belo..

Dvomim oz. se sprašujem tudi to, da bi mi prisotnost kateregakoli moškega zelo verjetno lahko porajala podobne dvome. Seveda tega ne morem zagovovo vedeti (vsaj dokler sem z njim oz. ne bi preizkusila drugje), le mislim si lahko... Ker sem res malo nagnjena k "dvomljenju".. :)
Se strinjam s Pacotom. Kakšni točno pa so tvoji dvomi? Jih partner pozna? Poznaš ti njegove?
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

Marko

Domačica je napisal/a:
Paco Moralles je napisal/a:
Pravi moški lahko podpravi dvome samo pri pravi ženski!
Vse ostalo je nakladanje!
Pri MON-ah obeh spolov, ki so polni/e stereotipov ne pomaga nič!
"Pravi moški" sam po sebi (v kontekstu vseh tistih lastnosti..) ali "pravi moški" za določeno osebo?
Vemo, da ni nujno, da je pravi moški iz prve kategorije že sam po sebi pravi moški, ki paše tudi v drugo kategorijo, torej za določeno žensko..
Pravi moški sam po sebi.
Vendar sam verjamem, da če se nepravi moški "speča" (zaljubi) v žensko, pomeni, da tudi ona ni prava (sama po sebi). Če skupaj prideta dva, ki nista prava sama po sebi, pogosto naletita na težave, ki jih na koncu rešita šele z razhodom ali pa živita predana neki povprečni žalosti. Vendar pa tudi neprava dva lahko skupaj postaneta prava dva, sama po sebi in drug za drugega. :))
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

exotic

tole sem sedaj prebrala v neki temi, avtor je pa Primož:


"Če pa malo povzamem, pa je na žalost tako, da človek vedno zadovoljuje svoje potrebe in ko izberemo partnerja, ga izberemo glede na lastna pričakovanja. Ko zadovoljimo vse tiste kritične točke svojih pričkovanj in jih najdemo pri neki osebi, je to ta tista, s katero želimo živeti. Seveda
pa imamo tudi negativno lestvico, ki pa vsamem štartu ni pomembna. Ampak pride do izraza, ko se začnejo kazati te posledice.
življenje ni samo iskanje primernegapartnerja, življenje bi moralo tudi vseskozi, polno zavedanja in pozornosti, ne samodobrih ali slabih stvari, ampak preprosto vseh stvari. Potem pa se moraš naučiti poslušati samega sebe in nikar zavestno
izločevati tisto akr ti ni všeč. primer: Nikoli ne bi živeli z nekom ., ki kadi. Amapk zgodi se, da najdete točno takšno osebo, kot ste si jo želeli, ampak ima eno slabo lastnost, in to je ta da kadi.
Zaradi vseh tistih lepih potez, boste spregledali, lastno pravilo, da ne bi živeli s človekom ki kadi.

Na zečetku sploh ne bi pazili njegovega kajenja, tudi smrad vas ne bi motil, ko vedno bolj tista zaljubljenost, droga, adrenalin popuščata, bolj boste čutili voljpo cigaretih.
ker se nočete odpovedati ostalim stvarem, boste začeli osebo prepričevati na lep način, kako to škoduje njegovemu zdravju, ta lep način bo preraščal v vedno večjo agresivnost in pogostost.
Dokler ne bo oseba rekla: User se in odšla. Takrat pa spet jok in stok za izgubljenimi lastnostmi, čeprav se zavedate da z eno negativno lastnostjo nikoli ne boste srečni.

Torej , če koga varamo, varamo samega
sebe in nobenega drugega."
Default avatar

On_

Domačica je napisal/a:
Nekje spodaj sem prebrala moški odgovor, da smo ženske itak vedno malo v dvomih, moški pa naj bi bil tisti, ki bi te dvome pregnal, če je pravi za nas.

Kaj mislite, koliko je resnice na tem?

Po eni strani bi se strinjala, nekatere stvari moški res lahko "porihta"- s svojo odločnostjo, karizmo, moško močjo, vplivom, da se ženska ob njem počuti dobro, varno, ljubljeno, nekako zaščiteno, da lahko ob njem še bolj zasije v svoji ženstvenosti.., a po drugi strani je pri teh ženskih dvomih lahko tudi popolnoma nemočen, če jih ima ženska že sama po sebi v sebi.
Ni tako?

Že nekaj let imam partnerja, sva v zgodnjih 30, pa v intervalih odkar sva skupaj malo dvomim v to zvezo.. No, pride trenutek, ko si res mislim, da to ni to, da je pretežko, da bi rabila nekaj drugega, nekaj "več" (po drugi strani pa kdaj pokam od hvaležnosti in ljubezni, da sva skupaj, ker je zame najboljši (pravi) moški na svetu).. V "trenutkih šibkosti" (dvomih) mogoče pogrešam tisto pravo moškost v njem- vodstvo, odločnost, inciative, organizacijo dneva, tisto moč, ki bi jo čutila v in ob njem, po drugi strani pa sem sama kar močan karakter, nekoliko samosvoj, nisem najbolj vodljiva, podrejena, ponižna in kakega karakterno zelo močnega moškega najbrž ne bi najbolje prenašala ob sebi.. ;)

Kaj mislite, kako je s tem?
Mislim, da sem jaz to napisal :) že večkrat ;)

Kaj naj si ženska pomaga s cagavim fantom/moškim?
To, da imate odločnega moškega ob sebi je evolucijsko pogojeno, ker ona bo nekoč mama in takrat rabi ob sebi nekoga, ki jo bo zaščitil, ko bo nemočna. Ravno tako rabi nekoga, ki bo sposoben krotit mladež :), da ne bo še ta briga na njej in za uravnotežen psihični razvoj otrok rabi oba starša, vsakega s svojim paketom lastnosti. Vse to je vgravirano v nas skozi evolucijo.
Zaradi različnih telesnih lastnostih imamo tudi temu primerno različno vlogo v medsebojnih odnosih in zdi se da šele v paru postanemo "kompletni".
********
Ne govoriš ničesar, o čemer je vredno govoriti, če s tem nikogar ne vznemiriš.
(Galvin K.)
Default avatar

Robi...

Domačica je napisal/a:
Nekje spodaj sem prebrala moški odgovor, da smo ženske itak vedno malo v dvomih, moški pa naj bi bil tisti, ki bi te dvome pregnal, če je pravi za nas.

Kaj mislite, koliko je resnice na tem?
Resnica ni nikoli stvar le enega, ampak prav tako podrejena našemu relativnemu doživljanju.
Kar pomeni, če ženska moškemu zaupa, potem lahko vedno prežene njene dvome.
Če ne, pa ni noben moški pravi za njo. :)
Default avatar

Paco Moralles

Domačica je napisal/a:
Paco Moralles je napisal/a:
Pravi moški lahko podpravi dvome samo pri pravi ženski!
Vse ostalo je nakladanje!
Pri MON-ah obeh spolov, ki so polni/e stereotipov ne pomaga nič!
"Pravi moški" sam po sebi (v kontekstu vseh tistih lastnosti..) ali "pravi moški" za določeno osebo?
Vemo, da ni nujno, da je pravi moški iz prve kategorije že sam po sebi pravi moški, ki paše tudi v drugo kategorijo, torej za določeno žensko..
Nakladanje sem rekel, tudi vse tisto v kontekstu! Oba izven konteksta sta lahko tisto pravo.
Torej pravi moški : prava ženska
In še enkrat: VSE OSTALO JE NAKLADANJE!
NE RABIM POTRDILA, DA SEM NEUMEN, IMAM POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU!
Default avatar

Matkic

On_ je napisal/a:
Domačica je napisal/a:
Nekje spodaj sem prebrala moški odgovor, da smo ženske itak vedno malo v dvomih, moški pa naj bi bil tisti, ki bi te dvome pregnal, če je pravi za nas.

Kaj mislite, koliko je resnice na tem?

Po eni strani bi se strinjala, nekatere stvari moški res lahko "porihta"- s svojo odločnostjo, karizmo, moško močjo, vplivom, da se ženska ob njem počuti dobro, varno, ljubljeno, nekako zaščiteno, da lahko ob njem še bolj zasije v svoji ženstvenosti.., a po drugi strani je pri teh ženskih dvomih lahko tudi popolnoma nemočen, če jih ima ženska že sama po sebi v sebi.
Ni tako?

Že nekaj let imam partnerja, sva v zgodnjih 30, pa v intervalih odkar sva skupaj malo dvomim v to zvezo.. No, pride trenutek, ko si res mislim, da to ni to, da je pretežko, da bi rabila nekaj drugega, nekaj "več" (po drugi strani pa kdaj pokam od hvaležnosti in ljubezni, da sva skupaj, ker je zame najboljši (pravi) moški na svetu).. V "trenutkih šibkosti" (dvomih) mogoče pogrešam tisto pravo moškost v njem- vodstvo, odločnost, inciative, organizacijo dneva, tisto moč, ki bi jo čutila v in ob njem, po drugi strani pa sem sama kar močan karakter, nekoliko samosvoj, nisem najbolj vodljiva, podrejena, ponižna in kakega karakterno zelo močnega moškega najbrž ne bi najbolje prenašala ob sebi.. ;)

Kaj mislite, kako je s tem?
Mislim, da sem jaz to napisal :) že večkrat ;)

Kaj naj si ženska pomaga s cagavim fantom/moškim?
To, da imate odločnega moškega ob sebi je evolucijsko pogojeno, ker ona bo nekoč mama in takrat rabi ob sebi nekoga, ki jo bo zaščitil, ko bo nemočna. Ravno tako rabi nekoga, ki bo sposoben krotit mladež :), da ne bo še ta briga na njej in za uravnotežen psihični razvoj otrok rabi oba starša, vsakega s svojim paketom lastnosti. Vse to je vgravirano v nas skozi evolucijo.
Zaradi različnih telesnih lastnostih imamo tudi temu primerno različno vlogo v medsebojnih odnosih in zdi se da šele v paru postanemo "kompletni".
Zanimivo je da se vedno predpostavlja da je z žensko vse ok moški smo pa cagavi fantki ipd.... A ti morda pomisliš da 90% žensk sploh ni Žensk ampak samo razvajenih oseb ž. spola?

A ne to pa ne.... to smo samo moški...

Veš kaj je žalostno.... da v svoji generaciji še nisem srečal ženske ki bi znala skuhat več kot jaz in nebi bla po poklicu kuharca (ali kaj podobnega) ....

Torej zakaj bi bil jaz za žensko ki ne zna niti kuhat PRAVI moški in ne cagavi? Če pa ona sploh ni prava ženska ker PRAVA ženska zna kuhat marsikaj in dobro ter okusno.... takih pa praktično ni!
..............................................................................................
''Your time is the greatest gift you can give to someone.''
- Rick Warren
Default avatar

exotic

Matkic je napisal/a:
On_ je napisal/a:
Domačica je napisal/a:
Nekje spodaj sem prebrala moški odgovor, da smo ženske itak vedno malo v dvomih, moški pa naj bi bil tisti, ki bi te dvome pregnal, če je pravi za nas.

Kaj mislite, koliko je resnice na tem?

Po eni strani bi se strinjala, nekatere stvari moški res lahko "porihta"- s svojo odločnostjo, karizmo, moško močjo, vplivom, da se ženska ob njem počuti dobro, varno, ljubljeno, nekako zaščiteno, da lahko ob njem še bolj zasije v svoji ženstvenosti.., a po drugi strani je pri teh ženskih dvomih lahko tudi popolnoma nemočen, če jih ima ženska že sama po sebi v sebi.
Ni tako?

Že nekaj let imam partnerja, sva v zgodnjih 30, pa v intervalih odkar sva skupaj malo dvomim v to zvezo.. No, pride trenutek, ko si res mislim, da to ni to, da je pretežko, da bi rabila nekaj drugega, nekaj "več" (po drugi strani pa kdaj pokam od hvaležnosti in ljubezni, da sva skupaj, ker je zame najboljši (pravi) moški na svetu).. V "trenutkih šibkosti" (dvomih) mogoče pogrešam tisto pravo moškost v njem- vodstvo, odločnost, inciative, organizacijo dneva, tisto moč, ki bi jo čutila v in ob njem, po drugi strani pa sem sama kar močan karakter, nekoliko samosvoj, nisem najbolj vodljiva, podrejena, ponižna in kakega karakterno zelo močnega moškega najbrž ne bi najbolje prenašala ob sebi.. ;)

Kaj mislite, kako je s tem?
Mislim, da sem jaz to napisal :) že večkrat ;)

Kaj naj si ženska pomaga s cagavim fantom/moškim?
To, da imate odločnega moškega ob sebi je evolucijsko pogojeno, ker ona bo nekoč mama in takrat rabi ob sebi nekoga, ki jo bo zaščitil, ko bo nemočna. Ravno tako rabi nekoga, ki bo sposoben krotit mladež :), da ne bo še ta briga na njej in za uravnotežen psihični razvoj otrok rabi oba starša, vsakega s svojim paketom lastnosti. Vse to je vgravirano v nas skozi evolucijo.
Zaradi različnih telesnih lastnostih imamo tudi temu primerno različno vlogo v medsebojnih odnosih in zdi se da šele v paru postanemo "kompletni".
Zanimivo je da se vedno predpostavlja da je z žensko vse ok moški smo pa cagavi fantki ipd.... A ti morda pomisliš da 90% žensk sploh ni Žensk ampak samo razvajenih oseb ž. spola?

A ne to pa ne.... to smo samo moški...

Veš kaj je žalostno.... da v svoji generaciji še nisem srečal ženske ki bi znala skuhat več kot jaz in nebi bla po poklicu kuharca (ali kaj podobnega) ....

Torej zakaj bi bil jaz za žensko ki ne zna niti kuhat PRAVI moški in ne cagavi? Če pa ona sploh ni prava ženska ker PRAVA ženska zna kuhat marsikaj in dobro ter okusno.... takih pa praktično ni!
jz pa v svoji generaciji lahko recem da nben dec ne zna kuhat pa se upira pospravljanju ob enem pa se redko kdo da dobi sploh sluzbo..pa so ljudje razgledani inteligentni..pa tko pac je.

vsak pozna take s kakrsnimi se druzi/ne zdej rekla kazala ker potem so itak vsi popolne mone in monovci ;). in je prava redkost tudi med sodelavci da slisim da znajo kuhat vec kot njihova draga in tud one delajo skoraj da vec kot oni (v smislu reden siht, da se znajdejo vec kot moski sami). torej zamenjava vlog?
Default avatar

Robi...

exotic je napisal/a:
jz pa v svoji generaciji lahko recem da nben dec ne zna kuhat pa se upira pospravljanju
Katera generacija pa je to ?
Zgleda, da sam ne spadam v njo. :)
Default avatar

Special edition

Ženske ste dosegle emancipacijo, zdaj pa več prav ne veste, kaj bi same s sabo počele. Zgrožene ugotavljate, da nekateri samostojni moški čisto solidno prežive brez resne zveze z vami, kakšni pa gredo še dlje in z lahkoto žive tudi brez seksa, ob porničih in masturbaciji.

Ženska emancipacija je rodila moško, na to prerade pozabljate. Tako kot ve več niste take, kot nekoč, tudi moški nismo več taki, kot nekoč. Vloge so pomešane, to ste pa dosegle ve preko kulturnega boja in feminističnih gibanj. S tem v bistvu ni nič narobe, samo smešno mi je, ko moderne emancipirane ženske še vedno sanjajo o družinskem življenju iz začetkov 20-ega stoletja, ob tem pa so negativno presenečene, da se vedno manj moških vidi v tem.

Čas bi bil, da se sprijaznite s stvarnostjo. S samskimi karieristi, samskimi aseksualci, geji, samskimi metroseksualci, večno preganjanimi maminimi sinčki, večnimi preganjalci študentk po diskotekah in drugimi pojavnimi oblikami. Vse to so samo različne variacije moške emancipacije od nekoč edinega pravilnega patriarhata in zapovedi, da je treba imeti družino.

V konflikt prihajate same s sabo, ko še vedno želite ob sebi močno moško figuro, ki naj po potrebi udari po mizi, ta močna moška figura naj se mimogrede še ukvarja z vsemi ženskimi karpicami. Pozabljate nekaj. Klasičnemu moškemu pater familiasu se ni bilo treba ukvarjati z ženskimi kapricami, temveč je usekal, kadar je bilo potrebno in nobena policija in socialna služba ni raziskovala, kaj je z njim narobe, da je tako grob, zadirčen in da tepta pravice uboge žene.

Ve želite nekaj, kar nikoli ni obstajalo, nekakšnega modernega pater familiasa, križanca med po potrebi copatarjem in odločnim moškim iz začetka 20-ega stoletja. Mogoče bi vam moral kdo povedati, da taki moški obstajajo le v filmih.

Sevefa je realnost da, da so za resno zvezo z vami zainteresirani pretežno razni copatarski loleki, ki so neskončno hvaležni za vsako minuto vaše pozronosti in se z veseljem ukvarjajo z vašimi kapricami od navdušenja nad žensko, ki jim je "prišla nasproti". Ti loleki se bodo potem bahali, da so pravi moški, ker si ne brijejo ljubavnega tepiha, po 10 letih bolj ali manj mučnega zakona pa jih srečaš v lokalnem bifeju, kako za šankom obupano utrujajo mladi kelnarci.

Klasičen moški je danes revček. Ker rabi žensko, da se počuti vrednega pred sopivci iste mentalitete, ženska rabi njega bolj ali manj samo za določen čas, da zaplodita otroka, sledi dolgočasen zakon, ženska pa pozornost, ki je doma kmalu ni več, išče pri outlow bikerjih, pustolovcih, jebachih, samcih..

Moderne ženske bi rade zakon, v katerem bi imele glavno besedo, ko vaša glavna beseda ne zadostuje več, pa naj moški s svojo odločnostjo porihta, kar vam ne gre. Ampak od kod naj bi copatar, ki prenaša vašo trmo, kaprice, pametovanje, kot avtorica sama pravi "nevodljivost, neponižnost" sploh imel moč in značaj za to? Moški, ki tak značaj ima, pa se vam NE bo podrejal, nikoli in nikdar.

Ženske ste v zadnjih desetletjih postale neverjetno komplicirane. In vedno večji skupini moških se s tem ne da več ukvarjati, vsaj v obliki resne zveze ne. Rado se kritizira take moške, da so cagavi, ampak čakajte malo, verjetno ima vsak pravico do svojih preferenc v življenju.

Idealnega družinskega življenja iz slikanic ne boste imele, pozabite na dobrote. Realnejši sta pojavni obliki odločna komplicirana ženska - copatar, ali pa odločen dec - ponižna ženska. En v zakonu ponavadi mora popuščati, da zadeva teče kolikor toliko dolgo.

S praksami izpred par desetletji ni moč več razložiti današnjega časa, ne obstaja več samo ena pravilna vloga, ki jo mora posameznik igrati. Sprijaznite se s tem, bi bil čas...
Default avatar

Marko

Special edition je napisal/a:
Ženske ste dosegle emancipacijo, zdaj pa več prav ne veste, kaj bi same s sabo počele.
Saj nočejo bit same s sabo. Zastonj si se trudil od tega stavka naprej, ker vse temelji na napačni ideji. :))
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

Special edition

Marko, brez zamere, ampak pišem za ljudi, ki so nad tvojim nivojem dojemanja sveta in ki ne delijo tvoje mentalne in dejanske lenobe. Tebi ne msilim razlagati več ničesar, si pač tepec in bog pomagaj.
cron