Veste, kaj jeste, ko jeste čokolado???
Začnimo z Milka Praline z jagodnim okusom, ki pa imajo naslednji znani problematični sestavini:
– E476 je poliglicerol poliricinoleat, ki je predvidoma živalskega izvora (proizvajalci glede na obstoječo zakonodajo v Evropski Uniji niso dolžni pojasniti izvora). Uporablja se ga predvsem v sladkarijah oziroma čokoladi, in sicer namesto kakavovega masla, ki je seveda dražje. E476 lahko povzroča hiperaktivnost pri otrocih.
– Sojin lecitin: Vemo, da ima lahko soja v nekaterih primerih celo ugoden učinek na vaše telo, ampak večina soje, ki se uporablja danes, je gensko spremenjena. Ker se ta emulgator uporablja v mnogih proizvodih kot konzervans, se mu verjetno ni lahko izogniti, vendar pa je smiselno, da se zavedamo negativnih učinkih gensko predelane hrane (“GMO“).
E476 in sojin lecitin se dejansko najde v tudi drugih čokoladah Milka praline.
Nadaljujmo s čokoladnimi bomboni Milka Božični Bazar, ki poleg vprašljivega sojinega lecitina vsebuje tudi:
– glukozno-fruktozni sirup, ki je dejansko sladilo, ki ga uporabljajo v prenekaterih živilih in pijačah, saj je nekajkrat cenejši od navadnega sladkorja. Dejansko gre za visoko fruktozni koruzni sirup zanj pa proizvajalci uporabljajo najrazličnejša imena kot so inulin, glukozno-fruktozni sirup, izo-glukoza, cikorija in sadna fruktoza. Težava tega sladila je predvsem v tem, da je njegova biokemična sestava drugačna od sestave navadnega sladkorja in ga telo tudi drugače predela. Prenekatere raziskave kažejo na deregulacijo tega sladila zaradi lobija proizvajalcev koruze in tako v njem pogosto najdejo tudi najrazličnejše sledi spojin, maščob, soli, kemikalij in celo živo srebro, kar pa so dodatni spodbujevalci prenekatere bolezni, da o debelosti niti ne govorimo. Glukozno-fruktozni sirup je dejansko prvi pokazatelj, da gre za nekvalitetno živilo, ki je prehransko prazno in njegovo uživanje odsvetuje večina neodvisnih nutricionistov.
Če boste še naprej kupovali te izdelke, je seveda vaša odločitev, vendar je prav, da veste kaj jeste.
Na poti skozi trgovino smo naleteli na še kar nekaj čokoladnih izdelkov, ki so vsebovali že omenjene aditive, med drugimi tudi Merci (glukozni sirup, sojin lecitin), After Eight (glukozni sirup), Guylian (sojin lecitin), Kinder jajčka (sojin lecitin) in še bi lahko naštevali, vendar to ni naš namen. Želimo vas le opozoriti, da bodite pozorni pri izbiri svoje čokolade.
Razlog zakaj ponovno pišemo na temo čokolade je, da je zelo pomembno tudi kje v Sloveniji kupujete čokolado. Neverjetno ampak resnično. Pri pisanju prvega prispevka smo raziskavo delali v eni od tujih trgovin v centru Ljubljane, ki je poznana po tem, da prodaja izdelke namenjene za zahodne trge. Nato smo iste izdelke poiskali tudi v trgovini, ki prodaja čokolado za slovenski trg in bili prav neprijetno presenečeni. Enaka čokolada Milka Praline z jagodnim okusom ima popolnoma drugačno sestavo in s tem tudi dodatne aditive.
Poleg že omenjenega E476 in sojinega lecitina, je v “slovenski” Milki še glukozno-fruktozni sirup in tudi do sedaj še neomenjeni:
– E420: Sorbitol in tudi Sorbitolni sirup, ki je na deklaraciji označen kot “sredstvo za ohranjanje vlage”, je umetno sladilo in vlažilno sredstvo. Pridobiva se ga iz glukoze iz sintetiziranih jagod drevesa Sorbus aucuparia. Uporablja se predvsem v sladicah, suhem sadju, pecivu, nizkokalorični hrani, farmacevtskih sirupih in je tudi sedmi najbolj razširjen konzervans v kozmetičnih izdelkih. Sorbitol ni dovoljen v živilih za dojenčke in majhne otroke, saj lahko povzroči motnje v želodcu. Če otrok zaužije samo štiri žvečljive bombone, ki vsebujejo sorbitol, lahko hudo zboli. Ni priporočljiv tudi za diabetike in ljudi z intoleranco za fruktozo.
– E330: Citronska kislina je sicer popolnoma naravna snov, ki izvira iz citrusov. Uporablja se v hrani kot antioksidant, kakor tudi za povečanje učinka antioksidantov in tudi kot regulatorja kislosti. Dodaja se jo v piškote, konzervirane ribe, sir in predelane proizvode iz sira, različne formule za dojenčke, torte in mešanice za juho, rženi kruh, brezalkoholne pijače, fermentirane mesne izdelke. Težava E330 je, da povzroča rane v ustni votlini in poškoduje zobno sklenino. Največkrat se citronska kislina proizvaja iz koruze, kjer pa proizvajalci ne vzamejo vedno ven beljakovin, ki se lahko hidrolizirajo in povzročajo reakcije pri občutljivih ljudeh na mononatrijev glutamat (MSG). Pri jedeh, ki so pripravljene z MSG, imajo ljudje z občutljivostjo na MSG lahko migrenski glavobol, motnje vida, slabost, bruhanje, drisko, tiščanje v prsih, kožne izpuščaje, ali preveliko občutljivost na svetlobo, hrup ali vonj.
– E331: Trinatrijev citrat je natrijeva sol citronske kisline (E330), in se uporablja kot antioksidant v hrani, kot tudi za izboljšanje učinkov drugih antioksidantov. Prav tako se uporablja kot regulator kislosti, tipično pa se ga dodaja v želatinaste izdelke, marmelade, sladkarije, sladoled, gazirane pijače, mleko v prahu, vino, topljeni sir. Brez poznanih stanskih učinkov.
– E120: Karminska kislina je rdeča barva, ki je izdelana iz žuželk Košeniljka (Dactilopius coccus) iz Srednje Amerike. Redko se jo uporablja. Priporoča se, da se jo izogibajo ljudje s težavami z hiperaktivnostjo, obolenji rinitis, koprivnico, astmo ali občutljivi na aspirin. E120 je bil omenjen tudi kot vzrok alergijskih reakcij. Tipični izdelki so alkoholne pijače, barvani sir, pudingi, sladkarije, omake, gazirane pijače, sladice, juhe ipd.. V ZDA prepovedan aditiv.
Se pravi, kar 4 dodatnih strupenih aditivov, ki se uporabljajo v izdelku za manj razvite trge, torej tudi za Slovenijo.
Več o nevarnih aditivih in izdelkih, kjer se nahajajo, si lahko preberete tudi na seznamu aditivov strani Ninamvseeno.org.
Če boste še naprej kupovali te izdelke, je seveda vaša odločitev, vendar je prav, da veste kaj jeste.
Me je vse minilo, ko sem tole prebrala.
Poglejmo zadevo še iz druge strani. Kemične dodatke vsebujejo praktično vsa industrijsko pripravljena živila. Ker bi se brez njih prehitro pokvarila, ali pa bi bila večini kupcev zaradi naravnega okusa in barve tržno nezanimiva. Kemikalije ki jih avtor navaja, najdemo skoraj pri vseh sladkarijah. To avtor sicer tudi bežno omeni. Ne glede na to pomembno dejstvo pa je iz te množice eksplicitno izvlekel Milko in se z vsemi topovi spravil nanjo. Pri takšnih zapisih me vedno najprej zanima, ali ne gre slučajno spet samo za eno od dobro znanih antireklam, ki jih konkurenti anonimno sprožajo eden proti drugemu.
Zato vedno preverim kredibilnost avtorja zapisa. Se v zadeve sam resnično spozna? Ima tovrstne strokovne izkušnje? Ali je le eden od mnogih anonimnežev, ki iz nekega razloga s copy/paste znanostjo med ljudmi dela paniko in zgago.
Klik na ponujeno stran (blog) pove, da gre za popolnoma anonimno osebo. Ne samo da ne najdemo nikakršnega imena. Tudi eMail ima skrit. Linki na Facebook, Twitter in Pinterest pa kažejo v prazno.
Kdo je torej ta oseba, ki sicer sebe naslavlja v množini (mi) in dela “strokovne” raziskave pod okriljem popolne anonimnosti? Ki o sebi ne pove ničesar? Ki nam ne da možnosti preverjanja njegovih kompetenc? Sorry, ampak tako funkcionirajo samo plačanci ali pa ljudje z drugimi, nelegalnimi nameni. Po moje bo(do) kmalu začel(i) ponujati kak svoj “čudež”.
Še za “živ ali ne živ”
Ne jem sicer veliko čokolade, ampak Milka zame definitivno ni drek. Ima okus, vonj, barvo, konsistenco in izgled, ki mi odgovarjata. Čokolado pa si privoščim za lastni čokoladni užitek in ne zato, da bom z njo skrbel za prebivalce tretjega sveta. Če ti to delaš, potem jim raje pošlji tisti evro ali dva direktno na dom. Ne pa da od tvoje čokolade prejmejo svojih 10 centov, pa še delati morajo v težkih pogojih. Tako da v tem primeru moraliziranje ni na mestu.
Drugo pa je, da se v bio in fair trade trgovinah lahko fotrajo samo zadostni premožni. Teh
pa je čedalje manj. Zato s svojo vzvišenostjo ne žali tistih, ki si svojo minuto užitka kupujejo drugje.
Zame je kakovost preživetja, da si lahko privoščim tisto kar mi je okusno in všeč. Ne pa da se v imenu nekih višjih ciljev kar naprej odrekam svojem blagru. Umrla bova pa po statistični verjetnosti podobne starosti. Mene bo pobral sojin lecitin iz milke, tebe pa pomanjkanje hormona sreče.
A ja? In potem živiš zdravo, srečno in večno? Škoda, da ni res tako preprosto. 🙂
Prva avtorica je pa verjetno novinarka, ker navaden smrtnik na svoj prispevek ne bi obesil tako pompoznega in zavajajočega naslova. Ker problem sploh ni v sami čokoladi. Če že, so vprašljiva razna “plastična” polnila. Tem se je pa že po zdravi pameti boljše izogniti.
Hm, če jaz prav vidim, ima tudi milka za bolj nobel trge vsaj prvega od zloglasnih E-jev v domnevno balkanski verziji:
Inhaltsstoffe / tech. Angaben
E 476, E 420 i, E 420 ii
Hvala avtorica.Žal bo za večino ljudi še morala preteči velika količina “vode”,da se bodo s časoma zavedali,kaj počnejo sebi in otrokom.Njihovo spoznanje je prepozno,ko čez leta zbolijo za rakom.Jasno,da je kemija povsod,a,če se potrudimo in zmanjšamo vnos strupa v telo vsaj z nekaj nepotrebnimi živili ali čistili,smo naredili nekaj zase.Sploh pa bi se matere lahko zamislile,kaj dajejo otrokom.Na onkološkem oddelku so tudi otroci.
Zato avtorica,jaz se ti zahvaljujem in dobrodošli so vsi takšni teksti na blogu.Nekaj nas vendarle z veseljem prebere in ceni tvoj trud!
Pozdrav,Anita
Saj veste, kako to gre; če hočeš kupiti kvaliteten izdelek, brez sranja v njem, najprej ne kupuj tistega, za kar lahko vidiš reklame po tv. Kraft foods, pod katerega spada Milka, je katastrofa.
Ni rečeno, da so tisti izdelki, za katere ni reklam po tv vsi super, ampak je tako možnosti za nakup zanič izdelka 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj. Če se vam ne da pobrskat za vsakim proizvajalcem posebej, je to kar dober način.
Na koncu pa prideš do ugotovitve, da tistih 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj slabih izdelkov pomeni zamolčano tisto kar imajo reklamirani izdelki… Raja je pač hitro zadovoljna, važno da na embalaži piše “domače”, “bio, eko, organsko, naravno”, brez “aditivov” pa peljete kt avto po cesti… Ampak ja važno da nekje na netu piše da je nekaj katastrofa, firma ki vam dejansko drek v celofan zavit prodaja je pa oh in sploh in mende vse veste kaj je not v teh “eko” in “preverjenih” izdelkih čeprav pojma nimate, ker vas marketing vse v glavo jebe.
Kako različna mnenja….uf….
Uvodoma, meni se ne da nekaj analizirati na prafaktorje in študirati z drobnogledom in hoditi iz trgovine v trgovino ter preverjati kaj določeno živilo ima v sebi ali kaj nima.
Hkrati sem prepričana, da si danes podjetja ne morejo in če hočejo obstati na trgu tudi definitivno ne smejo privoščiti, da bi v izdelke dajali nevarne snovi. Dovoljene količine aditivov se iz leta v leto znižujejo, oz. javno objavljajo.
Blagovne znamke si pa ravno skozi trženje in logično tudi povratne informacije kupcev (prodajo) delajo profite. Ne vem čemu miselnost, da je nek izdelek, ki se trži slabo prodajan?
Ravno zaradi tega, ker so izdelki e na policah velikih trg. centrov, vsaj 5x preverjena, raje kupujem tam, kot pri sosedi branjevki, ki je preverjena 0x in vem, da ta ‘sosedova branjevka’ dela VSE, da bi prodala čimveč in pod nazivom ‘bio’ skriva vse sorta, kar je daleč daleč od ‘bio’, prši, šprica, hrani živali s hormoni, dodatki, ‘vitamini’, preprodaja, kupuje od drugih nepreverjeno in prodaja kot svoje in tako naprej… skratka pri njej nimam nikakršne garancije, pri trgovcu pa vse piše na etiketi……..
Če povlečem črto, pa sem itak, kar se tiče prehrane zagovornica starega pregovora: jej če se le da, samo tisto, kar raste in dodajam: s čim manj predelave, s čim manj obdelave, s čim manj prevoza do mojega krožnika.
Pa prijetno nedeljo vsem!
Vem da čokolada ni zdrava in kot večina drugih sladkarij povzroča hiperaktivnost, pa jo vseeno jem ker je dobra, pazim se pa pri količini. Najraje imam Milko Noisette ali ta malo jagodno in Gorenjko s celimi lešniki. Kaj je notri mi je vseeno, vem da ič kvalitetnega ker tud nič dobrega nimam od čokoldae razen dobrega okusa;)
A ja? In potem živiš zdravo, srečno in večno? Škoda, da ni res tako preprosto. 🙂
Prva avtorica je pa verjetno novinarka, ker navaden smrtnik na svoj prispevek ne bi obesil tako pompoznega in zavajajočega naslova. Ker problem sploh ni v sami čokoladi. Če že, so vprašljiva razna “plastična” polnila. Tem se je pa že po zdravi pameti boljše izogniti.[/quote]
Ne, nisem nobena novinarka. Pa tudi nek frik, udarjen na zdravje nisem. Sem se pa zgrozila, ko sem videla, kaj je v čokoladi. In sploh sem se zgrozila, ko sem ugotovila, da imamo čokolade za boljši trg in za naš očitno bedni slovenski trg.
