Kako “uradno” potekajo prazniki?
Ker nas veliko ni bilo prisiljenih v verouk in podobne čudne pravljice, smo sedaj “prikrajšani” za znanje kako naj bi se “pravilno” praznovalo praznike v decembru.
Tiste adventne sveče naj bi se kao prižigale vsako nedeljo 4 vikende pred božičem?
En dan pred božičem (danes) se družina nažre kot pujseki, ali to hrano nese k polnočnici in se potem 25. nažre družina kot pujseki z od duhovnika pošpricano hrano?
Kdaj se “pravilno” postavi smrekica in kdaj podere? Koliko ima božiček veze z božičem in koliko imajo okraski veze s prazniki? So jaslice namesto okraskov?
Sta miklavž in deda mraz nepovezana “autsajderja” ali je božiček prav tako autsajder, saj kao “obstaja” samo en stric z blond laski rojen na jutrišnji dan?
Samo o stricih: edini, ki naj bi temeljil na pravemu, je Miklavž a la sveti Nikolaj, ki naj bi bil dober mož in je ponoči razveseljeval otroke tako, da jim je puščal dobrote na okenskih policah.
Ostala dva strica pa sta umetno narejena po njegovi podobi za različne potrebe njunih izumiteljev.
Božič se praznuje v družinskem krogu in nima nobene veze z darili.
Če človek nima pojma o božičnih ceremonijah (in mu seveda tudi nič ne pomenijo), res ne vem, zakaj se je treba s tem obremenjevat?
Kako se “uradno” in “pravilno” praznuje, prižiga sveče, postavlja smrečico… Tko trapastega vprašanja pa že dolgo ne.
Jaz tudi nisem hodila k verouku, pa se zato ne čutim nič prikrajšano. Božične praznike pač povežem z novoletnimi, všeč mi je, da je vse okrašeno in v lučkah, smrečico postavim že nekje v začetku decembra, ker mi je tako všeč, malo sladkarij napečem, ker so pač prazniki in več časa za obiske. Darila pri nas, kot v mojem otroštvu, nosi Dedek Mraz, nismo poleg njega, ko je postalo moderno, uvedli še Miklavža pa Božička.
Tudi kakšnih drugih božičnih ceremonij se ne gremo. Nam nič ne manjkajo, da bi pa nekaj počeli zato, ker se to grejo drugi, mi je pa malo mimo.
Adventni čas se začne štiri nedelje pred božičem in je namenjen pričakovanju Jezusovega rojstva. Vsako nedeljo se prižge ena od teh štirih adventnih sveč.
Za božič se ne nosi v cerkev nobena hrana, k blagoslovu se nese za veliko noč.
Smrečica se postavi 24.12. popoldan in se jo obdrži do treh kraljev, torej do 6.1., prav tako se postavijo jaslice kot prikaz Jezusovega rojstva.
Božiček pa v krščanstvu ne obstaja.
No verjetno je tukaj vprašanje o TRADICIJAH in OBIČAJIH
Jaz jih ne poznam, ker božiča ne praznujem, vem pa recimo, da se en dan hodi s kadilom
po in okrog hiše, da se prižge svečka na oknu, da so predpisani časi za obisk cerkve (polnočnice itd)
da se tudi jaslice in drevo postavlja na določen dan, da se naredi adventni venec…
Povejte raje tisti, ki to negujete in ki to počnete
Narobe, smrečica ali pa vsaj jaslice se podira na svečnico, ki je 2. februarja. S svečnico se tudi zaključijo vse božične ceremonije.[/quote]
Bo kar držalo, ja, jaslice so do svečnice … za tri kralje se še dopolnijo.
Za piklhk pa, imam vse cerkvene zakramente, pa čeprav že dolga leta ne hodim več v cerkev.
Preprosto, ker je božič poganski praznik 🙂
Praznovanje božiča sega v pogansko obdobje
Prva drevesca so se pojavila v protestantskem okolju
25. december 2009 ob 12:17
Ljubljana – MMC RTV SLO
Zmotno bi bilo misliti, da božič izvira iz krščanske tradicije, pravi etnolog Janez Bogataj. Kot je pojasnil za MMC, praznovanje tega praznika sega daleč v pogansko obdobje.
V tem času so namreč ljudje zaznamovali umiranje sonca in se veselili njegovega ponovnega rojevanje. Božič kot krščanski praznik se je začel praznovati v četrtem stoletju, ko je Cerkev ta dan določila kot dan Kristusovega rojstva, hkrati pa ga označila tudi za začetek leta. Rimljani so namreč za začetek leta že določili prvi januar, Cerkev pa je datum premaknila. Šele v 17. stoletju je papež Inocenc XII. datum za praznovanje novega leta spet prestavil na 1. januar in tako ločil praznovanje Jezusovega rojstva od začetka novega leta. To je po Bogatajevem mnenju tudi odgovor na vprašanje, zakaj so si vse navade v božično-novoletnem času tako podobne.
V pogovoru z etnologom nas je zanimalo tudi, kako stara je tradicija postavljanja jaslic in dreveca. Razložil nam je, da je to razmeroma mlad kulturni pojav, sploh postavljanje drevesca.
Drevesca prvič v 17. stoletju
Prva pričevanja o postavljanju božičnega drevesca so se po Bogatajevih besedah pojavila v 17. stoletju v protestantskem okolju, nato pa se je navada širila po Evropi. Opozoril je, da je okraševanje okolja z zimzelenimi rastlinami v tem prazničnem času zelo stara navada, ki presega krščanske okvire.
Tudi na Slovenskem je navada postavljanja smrečice v božičnem času zelo stara, vendar ne v taki obliki, kot jo poznamo danes, ko se smrečico postavi na neko stojalo in okrasi. V preteklosti so se smrečice namreč obešale na strop, tako da so visele z vrhom navzdol. Ljudje so si svoje bivalno okolje okrasili s tistim, ker je bilo naravno. Nabrali so različna semena in fižol ter jih nataknili na nit, na police in omare pa so postavili hruške, jabolka in orehe. Ta okrasitev je prikazovala človeško veselje zaradi pridelka v preteklem letu, hkrati pa tudi upanje, da bo tudi prihodnje leto tako dobro. Smrečica v takšni obliki, kot jo poznamo danes, se na Slovenskem pojavi šele v 20. stoletju, na podeželju pa se začne uveljavljati še kasneje, po drugi svetovni vojni, je še poudaril etnolog.
Jaslice na Slovenskem prej kot drevesce
Nekoliko starejše so jaslice, ki so nastale iz bolj praktičnih razlogov, pravi Bogataj. Po njegovih besedah so si jezuiti na Portugalskem v 17. stoletju izmislili način, kako prikazati globji pomen božiča. Omislili so si lutko Jezusa, ki so jo verniki lahko vzeli v roke in jo zibali, ko so prišli v cerkev. “Jaslice so aranžirano prizorišče Kristusovega rojstva in ne njegova upodobitev,” je dodal.
Pohod jaslic pa je bil dolg, pravi Bogataj. Najprej so to navado sprejeli v mestih in tudi po gradovih, postopoma pa tudi na podeželju. Na Slovenskem jaslic pred začetkom 19. stoletja večinoma niso poznali. Nekaj primerov se je sicer pojavilo že prej, med njimi so najstarejše jasilce v velesovskem samostanu, ki so izdelane iz voska in obelčene v svilo. V začetku 19. stoletja se kultura jaslic izjemno razvije, zlasti v alpskem svetu. Kot meni Bogataj, se Slovenija danes s svojo dediščino postavljanja jaslic lahko pohvali, saj je to eno izmed pomembnih področij naše narodne ustvarjalnosti, hkrati pa izkazuje vse tipe jaslic, ki jih danes v svetu poznamo.
Božič še vedno družinski praznik
Na koncu smo Bogataja povprašali še o tem, kakšno je praznovanje božiča danes. Božič je bil že v preteklosti izrazito družinski praznik in tako je še danes, nam je odgovoril in nadaljeval: “Javno praznovanje božiča je bilo v času Jugoslavije prepovedano, po osamosvojitvi pa je božič postal plen množičnega potrošništva in brezglavega nakupovanja.” Še vendo pa ta praznik ljudem, tako vernim kot nevernim, omogoča, da si vzamejo čas zase.
Sabina Zonta, Ana Medved
Kaj ni danes post? Potem tudi večerja ne bi smela biti bogata, ampak skromna in postna.
Šele jutri je rojstvo in jutri naj bi se šele praznovalo. Se pravi danes zvečer je pričakovanje rojstva, polnočnica bi morala biti v znamenju čiščenja, kesanja, spovedovanja in šele zgodnja jutranja maša naj bi bila svečana in naj bi odprla praznovanje in obdobje veselja zaradi rojstva.
Tako jaz to razumem.
Danes ni nobene večerje, še sploh pa ne bogate, saj je post.
Danes se jé kruh, jogurt, mogoče riba. Čim manj in čim bolj postno.
Zvečer se postavljajo jelka in jaslice. Potem se gre k polnočnici.
Ko se pride ves prezebel od polnočnice – pa navali narode! Slavimo Jezusovo rojstvo!
In potem slaviš Jezusovo rojstvo še ves januar, ker je treba pomlatit koline in se pripravit na orto post, ki se začne, ko se zažge Pusta in traja do Velike noči, ko ponoviš vajo.
Na Božič je treba biti doma z družino, dan zatem pa je namenjen obiskom prijateljev, sorodnikov.
Naj še jaz pristavim svoj piskrček. Tako božični čas preživljamo v naših krajih na Gorenjskem:
Adventni čas obsega 4 nedelje pred božičem. Za praznovanje tega časa naredimo adventni venček s 4 svečami. Prvo nedeljo prižgemo eno svečko, drugo nedeljo dve, tretjo tri in zadnjo nedeljo pred božičem gorijo vse 4 sveče.
Dan pred božičem po hiši pospravimo in spečemo potico. Popoldne postavimo jaslice in drevešček (smrečico). Zvečer pokadimo okrog hiše, v hiši in v hlevu. V železno posodo nalomimo nekaj vejic iz velikonočne butarice, nanje damo žerjavico iz peči in potresemo z zrnci kadila. Spotoma v lonček nalijemo blagoslovljeno vodo in dodamo zeleno vejico. Z njo eden od otrok poškropi prostore po hiši, krave in pujse (in še kaj, kar se mu zdi vredno blagoslova). Spotoma molimo roženkranc (veseli del rožnega venca). Ko vse obhodimo, sedemo pred jaslice in dokončamo molitev. Potem dobi vsak kos potice. Za večerjo ni kaj posebnega, gledamo le, da je nekaj takega, kar jemo vsi skupaj za mizo.
Opolnoči naj bi šli k polnočnici. Kdor ne gre k polnočnici, gre k maši na Božič dopoldne. Božič je praviloma praznik v krogu ožje družine. Na obiske hodimo naslednji dan, na dan sv. Štefana.
Okrog hiše pokadimo in jo blagoslovimo še dvakrat: na silvestrovo, in na predvečer sv. Treh kraljev (6. januarja), ko v jaslice dodamo še figurice treh kralje. Jaslice pospravimo na svečnico (2. februarja). Drevešček pa ponavadi pospravimo že prej, ko naravna smrečica prične otresati iglice. Umetna pa bi lahko zdržala do svečnice.
da si veren in praznuješ-te stvari pa le obvladaš/vsaj poznaš. Pohvalno![/quote]
Na zeljo starih starsev sem bila krscena, hodila k verouku in imam vse zakramente, prav tako kot moji starsi in njuni bratje in sestre … oni se iz tistih casov, ko ni bilo moderno hoditi v cerkev, ampak so bile moderne rdece knjizice.
Pri nas zdaj ne hodimo v cerkev in ne verujemo, vseeno pa poznamo obicaje in spostujemo vernike, ki verujejo, ne pa se obracajo po vetru in “praznujeje”, pa ceprav ne vedo, kaj in zakaj.