Tašča pravi ,da revščine ni, so samo lenuhi
Tast in tašča sta stara čez 80 let. Preseneča me, kako gledata na današnji svet. Pravita, da so ljudje, ki govorijo, da so revni, samo lenuhi. Da je bila včasih revščina, danes pa ne. Ne morem jima dopovedati, da je marsikdo danes revež, ki ima službo. Da je revščina pri marsikomu, da niso lenuhi, da so ljudje službe izgubili, nove ne najdejo, stroški grejo samo gor…. Seveda je služba v preteklih letih zadoščala za življenje in pokritje stroškov. Danes to ni več tako. A tašča še vedno trdi, da so to sami lenuhi, da je bila revščina le po vojni, ko ljudje niso imeli kaj obleči in jesti. Mimogrede, nimata nobenih finančnih težav, ravno nasprotno. Ima še kdo take izkušnje z takim pogledom starejših, ki mene kar preseneča, tako hladen in brezobziren je. Sama veliko doniram, pomagam ljudem v stiski, ker jo vidim.
Jaz se sicer s tvojo taščo ne strinjam. Revščina seveda je in žal drži, da je marsikdo lačen te dni. Lahko bi bilo realno vprašanje, če je revežev res toliko kot se jih prikazuje oziroma ali so reveži tisti, ki nam jih mediji predstavljajo. Eni so, eni pa mogoče res ne.
Malo pa razumem tudi taščin pogled saj predvidevam, da iz njenega zornega res marsikdo, ki danes velja za reveža, bi tista leta veljal za skoraj bogatega. Danes se počutimo revni pa je med neplačanimi položnicami tista za telefon, internet, kabelsko televizijo. Še vedno se peljemo z avtom in kupimo marsikaj kar res ni življensko nujno. In tarnamo 🙂 Nekomu, ki je odrastel brez vseh teh zadev je seveda težko razumeti, da brez avta ne moreš najti službe, da je tudi internet kar nujna zadeva in da marsikatero delo se opravi preko telefona.
Čakaj malo. Seveda je vedno dovolj denarja na svetu. Eni bogatijo, drugi so bolj siromašni. A nekdo, ki dela za min. plačo in še to izgubi ter ne more več pokriti stroškov ? Nove službe pa ne najde. Tak se znajde na robu.
Glede podjetnosti pa je tako ,da je le nekaj {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi, ki so primerni za podjetništvo. Velika večina ljudi se najde v službi, ne pa na svoji lastni poti.
Te povojniki nimajo pojma kako mladi danes živimo, določeni so še zelo zabiti in close minded. Opažam to ker imamo 92 letno babico v domu za ostarele in ko jih poslušam tam kaj se pogovarjajo taki nad 80 stari ne morem verjeti, totalno ignorantski, no niso vsi taki je pa večina. Še ena stvar je to, da so te generacije v 20. stoletju ustvarile 1, 2 svetovno vojno torej mentalno in duhovno po večini gledano so te ljudje na precej nizkih nivojih.
tako kot mi ne razumemo njihovega razmišljanja, tako one ne našega … sem prepričana, da če bi se v času lahko prestavili nazaj, v povojna leta, bi razumeli, kaj želita povedat in v velikem delu imata seveda prav.
in moram priznat, da se precej strinjam z njunim razmišljanjem, saj oni o počitnicah recimo še razmišljali niso, danes pa, če si družina ne more privoščit počitnic, se smatra za revno … tudi če si meso privošči samo 1x na teden ali na 14 dni se smatra za revno, medtem, ko starejši znajo povedat, da so imeli meso na mizi 3x letno, ipd.
ima pa velik delež pri takem razmišljanju tudi čas … včasih se je svet vrtel precej počasneje kot se vrti danes in tudi to je stvar, ki je starejši ljudje ne razumejo, mlajšim pa je čas denar in obratno.
Pravzaprav imata tašča in tast (deloma) prav.
Revščina je bolezen in kot taka je ozdravljiva, ko enkrat prepoznaš vzroke zanjo.
Vzroki pa so: nevednost, lenoba, premalo podjetnosti, nepripravljenost spremeniti se, …[/quote]
daj mi povej, kako lahko človeku, ki gara od jutra do sutra za minimalca, s katerim praktično ne more preživet, ali pa plače sploh ne dobiva, ker je podjetje v k****** rečeš lenuh. ima pa opcijo – ali tole delo, ali pa zavod oziroma socialna.
čakam, da take udarijo po hrbtu njihove lastne besede. tale dva starca v osnovnem postu pa imata verjetno vsak po jurja penzije in realnosti, v kateri živijo sedanji upokojenci s 300 evri, sploh poznata ne.
in preden me napadeš, da sem leno glupo bitje, ki se preživlja na zavodu, ti naj samo še povem, da verjetno zaslužim več kot ti, ampak mi na kraj pameti ne pade, da bi s***ala po manj privilegiranih, tako kot ti.
ne morete pa primerjat standarda danes in standarda pred 50 leti. potem bi ravno tako lahko za tiste reveže pred 50 leti rekli, da ne vem zakaj jamrajo, včasih so ljudje živeli v jamah in so bili srečni, oni pa imajo streho nad glavo pa jamrajo.
Pravzaprav imata tašča in tast (deloma) prav.
Revščina je bolezen in kot taka je ozdravljiva, ko enkrat prepoznaš vzroke zanjo.
Vzroki pa so: nevednost, lenoba, premalo podjetnosti, nepripravljenost spremeniti se, …[/quote]
daj mi povej, kako lahko človeku, ki gara od jutra do sutra za minimalca, s katerim praktično ne more preživet, ali pa plače sploh ne dobiva, ker je podjetje v k****** rečeš lenuh. ima pa opcijo – ali tole delo, ali pa zavod oziroma socialna.
čakam, da take udarijo po hrbtu njihove lastne besede. tale dva starca v osnovnem postu pa imata verjetno vsak po jurja penzije in realnosti, v kateri živijo sedanji upokojenci s 300 evri, sploh poznata ne.
in preden me napadeš, da sem leno glupo bitje, ki se preživlja na zavodu, ti naj samo še povem, da verjetno zaslužim več kot ti, ampak mi na kraj pameti ne pade, da bi s***ala po manj privilegiranih, tako kot ti.
ne morete pa primerjat standarda danes in standarda pred 50 leti. potem bi ravno tako lahko za tiste reveže pred 50 leti rekli, da ne vem zakaj jamrajo, včasih so ljudje živeli v jamah in so bili srečni, oni pa imajo streho nad glavo pa jamrajo.[/quote]
Saj to ne razumejo današnji upokojenci. Da nekdo dela, a ne more preživeti…. Marsikateremu penzionistu ni slabo. Moj oče je skoz jamral, kako so ubogi upokojenci. Pa ima penzijo okoli 1000 EUR, nima stroškov z otroškimi oblačili, hrano…. Tako da so oni tisti, ki so izgubili stik z realnostjo.
Če pomisliš, kako so živeli takrat, potem iz njihovega vidika revščine vsekakor ni.
Ne poznam nobenega, ki ne bi imel v hiši/stanovanju kopalnice, tekoče vode. Ki bi vrečke pral, da bodo uporabne še za velikokrat. Kateraga otroci bi v vsakem možnem vremenu pešačili do šol kilometre in kilometre, ravno tako ne koga, ki bi isto počel, da bi prišel do trgovine.
Ne poznam nobenega, ki bi dal mladoletnega otroka za hlapca ali deklo komu bogatejšemu.
Veliko starejših je še ohranilo navade od takrat, ampak mi jih znamo le obtožiti, da so škrtuhi. Ni nam jasno, da so tako morali. Če bi poslušali zgodbe vaših starih mam, bi bilo bolj jasno, kako je bilo takrat.
Zato ja, v primerjavi s takrat revnemu, gre današnjemu revnemu čisto okej.
Oni pač gledajo iz vidika prejšnjih standardov. Današnji standard je boljši, zato se seveda njim zdi, da nam ni prav nič hudega.
Pa da ne bo kdo skočil v luft. Samo razlagam, zakaj tako mislijo, ne zanikam, da je tudi danes težko preživeti za nekatere.
Točno, ravno to je najhuje – da vem, da sem lenuh!
Moja invalidska pokojnina je nekaj pod 300 evrov, živim sam, imam enega otroka, ki bi ga bom še vsaj 10 let dolžan preživljati, pa mu ne morem dati nič. Grozi mi izršba iz najemniškega stanovanja, nimam za položnice, za hrano itak ne.
Ne samo len, celo nesposoben sem do konca! Ne samo nesposoben preživeti otroka, ampak celo sebe!!
Saj po eni strani imaš prav. Vsakdo bi si lahko našel toliko honorarnega dela, da bi napolnil hladilnik. A problem je drugje. Stroški so tako narastli, da velikokrat takim ljudem ostane res nekaj 100 EUR za hrano. Kar ni nič. Če nekdo izgubi plačo, so pod vodo. Tako da ni tako simpl soditi in pametovati.
Osebi iz tvojega primera res ne morem očitat lenobo lahko pa ji vsaj dvoje: nevednost in nepripravljenost spremeniti se.
Če nekdo gara od jutra do večera in s svojim delom ne more preživeti, mora nekaj spremeniti. Vem, da strah pred izgubo še teh premalo eksistence ohromi človeka za spremembe, toda če ne sedaj potem kdaj je pravi korak za izstop iz tega začaranega kroga?
Toda bolj kot nepripravljenost spremeniti se, je za brezizhodnost kriva nevednost!
Deloma je ta ‘zunanja’ (nekdo niti ni imel možnost izobraziti se za življenje – krivda družbe) še bolj pa ‘notranja’. Vsakdo ima možnost postati veden – ali vzeti knjigo v roke ali raje gledati “gostilna išče šefa” in podobna mašila.
Največji problem pri nas je posploševanje in nedelo nadzornih organov. Torej kdo je lenuh, tisti, ki s svojim delom ne more preživljati sebe in svoje družine, ali tisti, ki noče delati?
Med tema dvema je razlika, le da ga ni v naši ljubi državici, ki bi bobu rekel bob in od sociale odklopil dejanske lenuhe tiste, ki so stari 30+ let in že 10 let na sociali in vse tiste, ki fejkajo.
Osebi iz tvojega primera res ne morem očitat lenobo lahko pa ji vsaj dvoje: nevednost in nepripravljenost spremeniti se.
Če nekdo gara od jutra do večera in s svojim delom ne more preživeti, mora nekaj spremeniti. Vem, da strah pred izgubo še teh premalo eksistence ohromi človeka za spremembe, toda če ne sedaj potem kdaj je pravi korak za izstop iz tega začaranega kroga?
Toda bolj kot nepripravljenost spremeniti se, je za brezizhodnost kriva nevednost!
Deloma je ta ‘zunanja’ (nekdo niti ni imel možnost izobraziti se za življenje – krivda družbe) še bolj pa ‘notranja’. Vsakdo ima možnost postati veden – ali vzeti knjigo v roke ali raje gledati “gostilna išče šefa” in podobna mašila.[/quote]
daj te floskule si lahko nekam vtakneš, veš. danes moraš imet srečo, da lahko sploh dobiš službo za minimalno plačo, ogromno visoko izobraženih jih gara na podjemnih in avtorskih pogodbah za manj, kot minimalno plačo, ker jim kaj drugega ne preostane. NI! ne vem, kje v kakem vatnem omotu vi živite, gledate samo mehiške soap opere in realnosti sploh poznate ne, ampak že vsaj deset let ni več tako, da narediš faks, se malo izobraziš, pa dobro plačane službe kar mečejo za tabo. malo morgen. še diplomiranci so lahko presrečni, če dobijo delo za minimalca, da jim ni treba prvih delovnih izkušenj pridobivat kot “volonter” ali po domače povedano, delat zastonj, da lahko vsaj rečejo, da znajo nekaj naredit.
visoko izobraženim pravnikom, ki garajo po odvetniških pisarnah (bogatih odvetnikov, mimogrede) kot zastonj delovna sila, in si s svojim delom niti za potne stroške ne zaslužijo tudi lahko rečeš da bi se lahko izobrazil, pa bi imel denar, ali kako?????
resno, eni ste za luno. ne vem kje živite, ampak stik z realnostjo ste že zdavnaj izgubili. pridigate s svojega fotelja iz svoje varne službice in pojma nimate, s čim se morajo ljudje ukvarjat. ampak, ker vsem revežem lahko rečete, da so ali lenuhi, ali pa preglupi, se vam zaradi vsega skupaj ni potrebno niti sekirat.
Take sodbe so v teh groznih časih neupravičene zato, ker so v krizi tudi ljudje, ki delajo ampak težko preživijo saj so stroški nenormalni. Me pa včasih čudi kako se nekateri ljudje dejansko slabo znajdejo ali pa kar otrpnejo, ko padejo v slabo situacijo. Ne drznem pa si nikogar obsojati, vem kako je, ko si brez službe in, ko ne moreš plačati položnic.
Še najbolj pa me moti odnos države, da hoče ljudem, ki nimajo službe in se pač po svoje trudijo preživeti s priložnostnimi deli še to na vsak način obdavčiti. To v trenutni situaciji ni normalen odziv države, miljonske zneske skozi okna meče z lopato, ljudem pa ne dovoli drobtin!!! To je tipično za Slovenijo za bedarije smo bolj papeški od papeža za stvari, ki so resnično pomembne pa se nihče ne briga.