Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

spoznavanje prek neta in zaupanje

Default avatar

splet

Mene pa zanima, kako partnerju, ki ga eventuelno spoznaš preko četa zaupati, da ne bo še naprej ne da bi ti vedel nadaljeval s takšnim načinom spoznavanja. Vesela bi bila, če mi napišete morebitne vaše izkušnje glede tega. Hvala!
Default avatar

ahahahahahhaha

ahahahahahah jst10 joj sm se namsejala... ahhahahah

mah sam bejž stran od spoznavanja na internetu sami izmečki
Default avatar

wd40

Čiste vseeno, kje spoznaš človeka. Ali mu zaupaš, ali pa ne. Tudi če ga v trgovini spoznaš ni rečeno, da bo nehal hoditi v trgovino:-)
Default avatar

NETOVSKA

splet je napisal/a:
Mene pa zanima, kako partnerju, ki ga eventuelno spoznaš preko četa zaupati, da ne bo še naprej ne da bi ti vedel nadaljeval s takšnim načinom spoznavanja. Vesela bi bila, če mi napišete morebitne vaše izkušnje glede tega. Hvala!
Svojega fanta sem spoznala prek neta. Je bilo na začetku par pomislekov glede zaupanja in njegovih resnih namenov. Ampak jih zdaj ni več.

Je pa res, da sva potem, ko sva oba ugotovila, da je to to, izbrisala profila na portalu, kjer sva se spoznala.
Ja ... seveda obstaja opcija, da se on prijavi z drugim imenom gor. Ampak jaz fantu zaupam, ker vidim, kako se obnaša do mene v vsakdanjem življenju (živiva skupaj več kot leto), kaj so mu prioritete ...

Pač ... glede na njegovo obnašanje, lahko tudi veš, koliko mu lahko zaupaš in koliko ne.
Default avatar

Dornroeschen2

NETOVSKA je napisal/a:
splet je napisal/a:
Mene pa zanima, kako partnerju, ki ga eventuelno spoznaš preko četa zaupati, da ne bo še naprej ne da bi ti vedel nadaljeval s takšnim načinom spoznavanja. Vesela bi bila, če mi napišete morebitne vaše izkušnje glede tega. Hvala!
Svojega fanta sem spoznala prek neta. Je bilo na začetku par pomislekov glede zaupanja in njegovih resnih namenov. Ampak jih zdaj ni več.

Je pa res, da sva potem, ko sva oba ugotovila, da je to to, izbrisala profila na portalu, kjer sva se spoznala.
Ja ... seveda obstaja opcija, da se on prijavi z drugim imenom gor. Ampak jaz fantu zaupam, ker vidim, kako se obnaša do mene v vsakdanjem življenju (živiva skupaj več kot leto), kaj so mu prioritete ...

Pač ... glede na njegovo obnašanje, lahko tudi veš, koliko mu lahko zaupaš in koliko ne.
Poglejte, meni je osebno čisto vseeno, kje spoznam moškega. Važne so druge stvari, kakšen je, po duši in srcu, kako se obnaša, kaj so mu cilji, vrednote.

Nismo več v času ljudskih plesov, veselic, sejmov in podobno. Pač internet je nek kanal, neka pot.

Na koncu gre itak za to, da ti oceniš, kakšen je drugi človek. In ja vedno se lahko uštejemo, ne glede na to, kje smo ga spoznali.

lp,D
Default avatar

heesg

Človek mora znati poslušati govorico (verbalno in neverbalno), ker vsaka nasprotna stran govori med vrsticami.
Default avatar

hitr se spoznat

Sama sem pri 30 letih (pred 10. leti) šla iskat partnerja preko neta, saj do tedaj nisem imela nobenega fanta (nisem imela časa, ker sem tekmovala po celem svetu). Oddala sem oglas, javilo se jih je 155, razen 15 sem jih takoj skenslala, ostalim sem zastavila nekaj vprašanj, da vidim, koliko so resni (kako si predstavlja svoje življenje čez 10 let, katere so njegove najvišje vrednote, kakšno službo ima, koliko je ambiciozen, koliko je finančno samostojen, kako blizu mu je samostojnost v gospodinjstvu, kako se razume z otroki, kaj najraje počne v prostem času itd., zahtevala sem, da ne pije alkohola, da ne kadi, skratka ne počne traparij). IN potem sem dobila samo 5 ljudi, ki so približno skladu z mojimi pričakovanji odgovorili. In takrat sem predlagala srečanje, po katerem sem skenslala vse razen enega. S tistim sva se vsak drugi dan videla, se precej stvari čisto osebnih pogovarjala, tako o preteklosti, prihodnosti, kakšno družino, partnerja si želiva itd. Ni bilo nobenega fizičnega stika, saj sama tega nisem hotela, dokler nisem prepričana, da je pravi. In po hudi preizkušnji, ki je prišla vmes (sama sem imela hudo nesrečo), sem spoznala, da je res pravi, tako, da sva se pol leta po tem, ko sva se spoznala zaročila, čez nekaj mesecev pa poročila.

Skratka, nekaj je čet, mailu itd. Čimprej pa moraš človeka osebno spoznat. Predvsem mora tebi bit jasno ali iščeč resnega partnerja, življenjskega sopotnika ali samo eno avanturo. Če slednje, potem moraš začutit neko neustavljivo privlačnost, ki te vleče k njemu, tisto strast, ki je pomembna kolikor opažam samo na področju spolnosti, za resno zvezo pa nima nobenega pomena. Če pa iščeš življenjskega partnerja, potem ti mora na prvem mestu biti spoznanje, če je to človek, ki bo tvoj partner tako pri delu v gospodinjstvu, kot z otroki, če si sama želiš globjih pogovorov, išči takega (meni je to bilo kar pomembno), imejta kar se da veliko skupnih vrednot, podoben pogled na skupno prihodnost itd. Skratka, v osebnem stiku se razblinijo vse laži, se ne da blefirat.
Default avatar

joc in joc

spoznavanje preko interneta...hmm...lahko je zanimivo.
ali grozljivo.
Jaz teh izkušenj nimam. Pa ne zato,ker nimam radovednosti v sebi...pač še vedno mi je ljubši način spoznavanja kje drugje,kot preko neta.
Default avatar

honeey

Pred nekaj leti (stara sem bila 19 in očitno nekoliko predivja), sem spoznala nekega Američana, na portalu, ki že par let ne obstaja več. Zaštekala sva se, 3/4 leta govorila vsak dan itd. Dejansko sem kupila karto, šla v bogu za nogo v Omaho, midva pa sva ostala skupaj še dobri 2 leti:)
Lepa izkušnja, ne toliko zaradi tipa - izkazalo se je, da je aroganten homofob, temveč zaradi življenja v ZDA.
Če se mi to ne bi zgodilo, bi najbrž še vedno sanjala o medu in mleku, ki se cedita v Novem svetu. Tako pa vem, da je realnost kruta in, po mojem mnenju, še bolj neprijazna kot pri nas. Danes sem srečna, živim v Sloveniji in sem zaročena z moškim, ki me ceni, ljubi in spoštuje. Vse kar sem si želela:)
Default avatar

wd40

honeey je napisal/a:
Pred nekaj leti (stara sem bila 19 in očitno nekoliko predivja), sem spoznala nekega Američana, na portalu, ki že par let ne obstaja več. Zaštekala sva se, 3/4 leta govorila vsak dan itd. Dejansko sem kupila karto, šla v bogu za nogo v Omaho, midva pa sva ostala skupaj še dobri 2 leti:)
Lepa izkušnja, ne toliko zaradi tipa - izkazalo se je, da je aroganten homofob, temveč zaradi življenja v ZDA.
Če se mi to ne bi zgodilo, bi najbrž še vedno sanjala o medu in mleku, ki se cedita v Novem svetu. Tako pa vem, da je realnost kruta in, po mojem mnenju, še bolj neprijazna kot pri nas. Danes sem srečna, živim v Sloveniji in sem zaročena z moškim, ki me ceni, ljubi in spoštuje. Vse kar sem si želela:)
Za predivjo ne vem, ampak korajžna pa si.
Respect.
Default avatar

ni recepta.

ni recepta. tudi, če človeka spoznaš na cesti, ne moreš vedet, da še vedno ne peca vsake ženske, ki mu na pot stopi...

je odvisno od tega, kako dobro prepoznaš karakter in na kakšne ljudi padaš... jaz nikoli nisem padala na take, ki se prilizujejo vsaki ženski...
Default avatar

tašinka

Tudi jaz sem svojega spoznala preko neta. Po skoraj enem letu iskanja ta pravega sem naletela nanj. Najprej sva se en teden pogovarjala bolj na kratko, naslednjih 14 dni vsak večer po dve do tri ure, nato sva se neko soboto zmenila, da greva kolesarit. In tako se je začelo. Od takrat sva skupaj. Od dneva, ko sva se spoznala ni šel noben več na ta spoznavni portal, po cca dveh mesecih sva se oba odjavila, v istem dnevu. Drugače pa zaupanja ni odvisno od tega, kje nekoga spoznaš. Ampak od tega, kakšen je človek. Kaj so mu prioritete v življenju.