Edina pravo orožje proti depresiji…
To je radikalna psihoterapija v vseh pogledih, da se od človeka zahteva, da mora spremeniti način življenja! Večina, ki se znajde v depresiji so v resnici lenobni. Hočem povedati, da jih je večina tako strtih in uničenih, vdanih v usodo in lagodje, da se niso pripravljeni dolgoročno zelo potruditi za dvig iz stiske. Za njih je značilno, da hlepijo po tolažbi in pomirilih ter v ustvarjanju razmer za nadaljevanje lagodnosti(bolniški dopust, invalidska upokojitev…) želijo hitro odrešitev, kar pa je iluzija, in tako postanejo plen pomirjeval ter še drugih farmacevtskih pomagal, ki človeka onesposobijo, da ni na napoto uspešnim ljudem. In da ne omenjam razne nove pogleda na svet – newage filozofijo in tako naprej, ki pri človeku dosežejo takšen efekt, da začne na podlagi teh bedarij opravičevati svojo lenobo in zafuranost, v stilu; Jah, ljubezen bo vse rešila, prihajamo iz drugega planeta, naša naloga je, da se ljubimo itd… itd… pač psihotična videnja zblojencov. V vsem iščejo izgovor, samo, da se jim ne bi bilo potrebno aktivirati in nekaj napraviti iz sebe v življenju.
Se strinjam, da obstaja depresija in “depresija”, ter da je večina ljudi ubitih od monotonije ali od stresnega življenja, pada v stanja brezvoljnosti, posega po kemiji in postaja odvisnih od cele palete farmacevtskih produktov.
Jaz sem bila vedno energična, pozitivna, velik optimist, zelo aktivna oseba, pa sem vseeno padla v tako depresijo, da nisem niti iz postelje vstala. Ni rečeno, da v depresijo padajo samo lenobni in pasivni ljudje.
Iz depresije se lahko pride le z vsestranskim aktiviranjem – to pomeni, da se človek aktivira na vse področjih; branje knjig, pisanje, šport, izobraževanje itd…, da spet začne dosegati razultate na vseh področjih in si tako dvigne samozavest. Pa ni važno zakaj je človek padel v depresijo, važno je, da spremeni način življenja. Do uvida(če) pride kasneje. Vse to pa mora biti v sodelovanju z družino, partnerjem itd… ker človek usodne travme dobi prav tam. Tako je to, nobena znanost. Ampak saj veš, če imaš depresijo ali “depresijo”, se moraš v vsakem primeru aktivirati čim prej, ker depresija na dolgi, srednji rok zmaliči človeka, tako da na koncu sploh ni več prepoznaven.
Iz depresije se lahko pride le z vsestranskim aktiviranjem – to pomeni, da se človek aktivira na vse področjih; branje knjig, pisanje, šport, izobraževanje itd…, da spet začne dosegati razultate na vseh področjih in si tako dvigne samozavest. Pa ni važno zakaj je človek padel v depresijo, važno je, da spremeni način življenja. Do uvida(če) pride kasneje. Vse to pa mora biti v sodelovanju z družino, partnerjem itd… ker človek usodne travme dobi prav tam. Tako je to, nobena znanost. Ampak saj veš, če imaš depresijo ali “depresijo”, se moraš v vsakem primeru aktivirati čim prej, ker depresija na dolgi, srednji rok zmaliči človeka, tako da na koncu sploh ni več prepoznaven.[/quote]
Ne pametuj o stvareh, ki jih nisi doživel in nimaš niti najmanjše predstave, kako zgledajo.
Tudi jaz sem mislila, da sem preveč aktivna za depresijo in da če se me slučajno kdaj loti, bom pa pospravila omare, odtekla dva kroga in naredila generalko v kopalnici, pa bo dobro. Malo morgen.
Kakšno branje, pisanje in šport sanjaš???? V depresiji se še preoblečeš ne, kaj šele da bi športal! MOžgani so nedojemljivi za vso okolico, nišans, da nekaj prebereš, kaj šele da napišeš! Da ne govorim o koncentraciji, ki ni na nuli, ampak v minusu!
Kot sem zgoraj napisal, večina, ki so v depresiji hočejo rešitev čez noč zato se tudi niso sposobni aktivirati na dolgi rok – tukaj imam v mislih, 5,10,15,20 let. Zato se tudi večina psihiatrov, psihoterapevtov izmika večini pacientov, ker vedo, da jim ni več pomoči, ker če človek ne pride sam do uvida, da je potrebno teči vsak dan, da se ni zdravo prenažirati, da je potrebno vsak dan brati, pisati in tako naprej, je pač človek, ki mu ni več pomoči. Za ljudi, ki so v depresiji se bojijo resnice o sebi, ker je boleča, zato se tudi stalno izgovarjajo na kemijo v možganih kako jih zavira oz onesposablja, kako… milijon izgovorov v glavnem. Depresijo, kot sem napisal, se premaga le na dolgi rok z vsestranskim aktiviranjem, vse ostalo je le hiranje in vegitiranje do smrti. Rekla si: če boš odtekla 2kroga, če boš pospravila sobo, ne bo nič bolje. Ja, to imaš prav, ne bo. Če boš samo dva kroga odtekla res ne bo nič bolje, če jih pa boš 100 000, če boš prebrala 300 knjig in napisala 10 000 strani svojega doživljanja otroštva, odnos s starši, partnerjem, ljubezen, čustvena inteligenca in tako naprej, se ti bo pa mogoče kaj premaknilo v glavi. In ne mi govoriti, da nimam izkušenj, ker poznam kar nekaj ljudi, ki so bili pjančki, narkomani pa so si zrihtali življenje, dobili službo in ustvarili družino. In tisto velja kot pribito: človek, ki pade iz izpita umetnosti življenja, vrnitev ni lahka, za večino nedosegljiva.
Modrecus ne seri, kot je že ena prej napisala je depresija stanje , ko človek niti s postelje ne more in ja, na žalost v tej fazi pomaga samo kemija. Zmotilo pa me je predvsem tvoje izvajanje, da je depresija izgovor lenuhom. Ravno obratno, se gibljem v takem okolju, da poznam ogromno zelo delovnih ljudi. V pravo depresijo dejansko zapadejo zelo pogosto deloholiki, ki delajo z ljudmi ( delo z bolniki, kriminalci, duševno zaostalimi itd.) Najprej izgorelost potem pa depresija.
AD uničuje človeka, AD naredijo človeka čustveno nedosegljivega in pohabljenega. Na dolgi rok pa človeka uničijo do amena. Malo poglej ljudi po psihiatričnih klinikah, ki so že 10,15,20 let na kemiji, pa bo vse jasno. To v bistvo sploh ni človek ampak psihopat. Zato pa je ozdravljenih od depresije le okoli 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}(pa še to je veliko), vsi ostali pa celo življenje jokcajo po bolnicah in zdravnikih kako jim je težko. Zato nekateri psihiatri/psihoterapevti delajo selekcije in vse takšne, ki imajo mišljenje kot ga imaš ti, odslovijo in naj gredo kam drugam iskati potuho.
Ja, 10krat bolje je, če greš na sprehod v gozd, če greš med ljudi kot pa da se filaš z AD. To je pač linija najmanjšega upora; najlažje je vzeti tableto in kozarec vode in je to to. Da bi pa malo z rito pomigali, to pa ne. Samo čakate, da bo vse iz neba padlo. Potem vam tudi ni jasno, da človek preraste svojo stisko le takrat, ko se zasidra v družini, partnerstvu, službi in širši družbi.
In hvala bogu, da se večina(podzavestno) noče pozdraviti, ker na svetu pač ni prostora za vse, da bi kraljevali. Tako je pač v življenje. Med zmagovalci in poraženci je velika razlika.
Nekdo mora biti za pupat in papat.
Kot sem zgoraj napisal, večina, ki so v depresiji hočejo rešitev čez noč zato se tudi niso sposobni aktivirati na dolgi rok – tukaj imam v mislih, 5,10,15,20 let. Zato se tudi večina psihiatrov, psihoterapevtov izmika večini pacientov, ker vedo, da jim ni več pomoči, ker če človek ne pride sam do uvida, da je potrebno teči vsak dan, da se ni zdravo prenažirati, da je potrebno vsak dan brati, pisati in tako naprej, je pač človek, ki mu ni več pomoči. Za ljudi, ki so v depresiji se bojijo resnice o sebi, ker je boleča, zato se tudi stalno izgovarjajo na kemijo v možganih kako jih zavira oz onesposablja, kako… milijon izgovorov v glavnem. Depresijo, kot sem napisal, se premaga le na dolgi rok z vsestranskim aktiviranjem, vse ostalo je le hiranje in vegitiranje do smrti. Rekla si: če boš odtekla 2kroga, če boš pospravila sobo, ne bo nič bolje. Ja, to imaš prav, ne bo. Če boš samo dva kroga odtekla res ne bo nič bolje, če jih pa boš 100 000, če boš prebrala 300 knjig in napisala 10 000 strani svojega doživljanja otroštva, odnos s starši, partnerjem, ljubezen, čustvena inteligenca in tako naprej, se ti bo pa mogoče kaj premaknilo v glavi. In ne mi govoriti, da nimam izkušenj, ker poznam kar nekaj ljudi, ki so bili pjančki, narkomani pa so si zrihtali življenje, dobili službo in ustvarili družino. In tisto velja kot pribito: človek, ki pade iz izpita umetnosti življenja, vrnitev ni lahka, za večino nedosegljiva.[/quote]
Za razliko od tebe, sem jaz depresijo doživela in preživela in ne nabiram svojih izkušenj z opazovanjem drugih in si ne ustvarjam mnenja napamet, ampak na podlagi lastne izkušnje, boja in zmage.
Ti pa očitno svoj nespametni kvazi ego ne boš nikoli premagal.
AD uničuje človeka, AD naredijo človeka čustveno nedosegljivega in pohabljenega. Na dolgi rok pa človeka uničijo do amena. Malo poglej ljudi po psihiatričnih klinikah, ki so že 10,15,20 let na kemiji, pa bo vse jasno. To v bistvo sploh ni človek ampak psihopat. Zato pa je ozdravljenih od depresije le okoli 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}(pa še to je veliko), vsi ostali pa celo življenje jokcajo po bolnicah in zdravnikih kako jim je težko. Zato nekateri psihiatri/psihoterapevti delajo selekcije in vse takšne, ki imajo mišljenje kot ga imaš ti, odslovijo in naj gredo kam drugam iskati potuho.
Ja, 10krat bolje je, če greš na sprehod v gozd, če greš med ljudi kot pa da se filaš z AD. To je pač linija najmanjšega upora; najlažje je vzeti tableto in kozarec vode in je to to. Da bi pa malo z rito pomigali, to pa ne. Samo čakate, da bo vse iz neba padlo. Potem vam tudi ni jasno, da človek preraste svojo stisko le takrat, ko se zasidra v družini, partnerstvu, službi in širši družbi.
In hvala bogu, da se večina(podzavestno) noče pozdraviti, ker na svetu pač ni prostora za vse, da bi kraljevali. Tako je pač v življenje. Med zmagovalci in poraženci je velika razlika.
Nekdo mora biti za pupat in papat.[/quote]
Tako ti označuješ bolnike?
Ej, si pa car. Si prepričan, da se tebi bolezen ne more zgoditi? Ej, si pa upaš?
Ko te zadene, prosim ne jokcaj tukaj. Pa upam tudi, da te ne sprejmejo na psihiatrijo, da te pustijo, da mirno hodiš v gozd in bereš.
Sama veš, da temu ni tako. Ne vem kako se lahko človek pozdravi depresije, če se pa posmehuje športu, pisanju in branju. Ne poznam nobenega, ki se je pozdravil, da bi se temu posmehoval oz dajal v nič.[/quote]
Posmehujem se športu in branju?
Poleg nespametnega kvazi ega si tudi funkcionalno nepismen in popolnoma nekompetenten sogovornik. Škoda časa zate.
Točno to se je zgodilo meni. Bila sem zelo aktivna, naspidirana, deloholik na vseh področjih, potem pa se mi je zgodil niz katastrof v zelo kratkem času, borila sem se kot lev za sebe in za druge in na koncu, ko se je obdobje slabega pravzaprav že končalo, se je zgodil nek slab dogodek nekomu drugemu, meni osebno nepomemben, pa me je sesulo v nulo.
Če se bi pozdravila depresije bi mi potrdila, ker depresijo se lahko pozdravil le, če se človek vsestransko aktivira, to pomeni, da bere, piše, športa, skrbi za dobre odnose in tako naprej. Potrebno je vzeti življenje v roke. Ker kolikor vidim iz tvojega pisanja si v depresijo padla zaradi napačnega načina življenja… Skratka, naroben način življenja je potrebno spremeniti v prav, to se pa naredi le tako, da se začne živeti po smernicah, ki jih je zgodovina nakazala kako mora človek živeti, da ne zaide v stisko. Se pravi, potrebno se je aktivirati. Človek, ki je v stiski in če se hoče rešiti stiske mora slej ko prej upoštevati tisto kar sem napisal. Tudi ti. Če ne zdaj, pa čez 1,2,3,10,15 let, če hoče priti na zeleno vejo.
Če se bi pozdravila depresije bi mi potrdila, ker depresijo se lahko pozdravil le, če se človek vsestransko aktivira, to pomeni, da bere, piše, športa, skrbi za dobre odnose in tako naprej. Potrebno je vzeti življenje v roke. Ker kolikor vidim iz tvojega pisanja si v depresijo padla zaradi napačnega načina življenja… Skratka, naroben način življenja je potrebno spremeniti v prav, to se pa naredi le tako, da se začne živeti po smernicah, ki jih je zgodovina nakazala kako mora človek živeti, da ne zaide v stisko. Se pravi, potrebno se je aktivirati. Človek, ki je v stiski in če se hoče rešiti stiske mora slej ko prej upoštevati tisto kar sem napisal. Tudi ti. Če ne zdaj, pa čez 1,2,3,10,15 let, če hoče priti na zeleno vejo.[/quote]
Pojma nimaš. In se smešiš. Veš depresijo lahko povzroči tudi naprimer nepravilno delovanje ščitnice, tako je bilo pri meni. Noben šport, branje, pisanje in dobri odnosi mi niso pomagali. Ko so vzrok mojih težav končno ugotovili in spravili ščitnico v red, je tudi depresija izginila.
Sploh pa, kako razlagaš, da je večina slavnih oseb depresivnih in anksioznih? Saj so vendar aktivni sto na uro, veliko športajo in se zdravo prehranjujejo (ker morajo ohranjati popoln videz)? Kako razlagaš poporodno depresijo pri ženskah, ki depresije drugače niso imele ne prej in niti potem, ko se njihovo telo in podivjani hormoni umirijo in postavijo na stare tirnice? Vzrok je lahko še kako telesnega izvora, ne samo posledica lenobe, premalo športa in tako dalje.
Če že bereš in gobcaš nekaj na pamet iz knjig, brez da bi sam kdaj to občutil na lastni koži, potem vsaj preberi vse in natančno, ter vse tudi upoštevaj, ne samo tisto, kar je tebi všeč. Ker vidim, da o depresiji veš bolj malo oz. samo en majhen delček vsega, kar o njej vemo. Zato naredi si uslugo in se ne smeši. Izpadeš ti budalo, ne ljudje z depresijo.
Če se bi pozdravila depresije bi mi potrdila, ker depresijo se lahko pozdravil le, če se človek vsestransko aktivira, to pomeni, da bere, piše, športa, skrbi za dobre odnose in tako naprej. Potrebno je vzeti življenje v roke. Ker kolikor vidim iz tvojega pisanja si v depresijo padla zaradi napačnega načina življenja… Skratka, naroben način življenja je potrebno spremeniti v prav, to se pa naredi le tako, da se začne živeti po smernicah, ki jih je zgodovina nakazala kako mora človek živeti, da ne zaide v stisko. Se pravi, potrebno se je aktivirati. Človek, ki je v stiski in če se hoče rešiti stiske mora slej ko prej upoštevati tisto kar sem napisal. Tudi ti. Če ne zdaj, pa čez 1,2,3,10,15 let, če hoče priti na zeleno vejo.[/quote]
Neverjetno, kakšna pamet veje iz tebe.
No, ko si tako zelo vseveden, potem mi odgovori, kako sem jaz s svojim načinom življenja vplivala na bolezni in smrti polovice svojih najbližjih?
Upam, da te kdo ne jemlje resno, ker absolutno nimaš pojma o stvareh o katerih pametuješ!
Ne poznam nobenega človeka, ki bi bil normalen, ki bi imel zrihtan življenje pa da bi padel v depresijo ali pa v kakšno drugo stisko. Sploh pa ne ženske, ki bi si ji tako malo za brez veze hormoni “pomešali”. Če si že omenila hormone – poznam eno žensko, ki si ji je “uničila” ščitnica in že 6 let ne počne nič. Blefira in blefira kljub vsakodnevni dozi tablet. Na vsake toliko časa gre k zdravniku malo pojokati in je to to. To je pač dokaz, da je lenoba največja bolezen današnjega časa pa si nekateri še vedno zatiskate oči.
Ne vem v kakšnih krogih se giblješ ampak jaz nobene ženske ne poznam, da bi imela poporodno depresijo. Verjetno je odvisno v kakšni družini je odraščala ženska, kakšnega partnerja ima, ali je uspešna v življenju itd…
Potem so tukaj še razni drugi vzroki, kot je npr smrt bližnjega, partnerja in tako naprej. Ampak to je že druga zgodba.
Na ostala vprašanja pa si sama odgovori.
Glede na to, da nisem vseveden in vem, da s svojim življenjem ne moreš vplivati na bolezni in smrt polovice svojih bližnjih. Meni je tudi mami pri 13 letih umrla pa ne jokam oz ne iščem izgovore v tem, da zdaj ne bi mogel nič narediti v življenju. Jaz ne bom več padel v nobeno stisko, ker od 19 leta živim sam – sem šel skozi trpljenje, to je, ko sem bil vržen v sistem in sem imel na izbiro, ali bom klošar ali pa bom kaj iz sebe naredil. In sem delal za minimalno plačo, zraven pa faks delal, tako da sem že okusil življenje. Zdaj sem zaposlen in imam kar solidno plačo. Ko enkrat človek razume zakaj pade v stisko potem je zelo malo verjetnosti, da se mu bo še kdaj življenje podrlo. Seveda pridejo slabi dnevi ampak to ni več to, ker ima človek izkušnje iz preteklost in zna sproti reševati problema, za razliko od… Sem pa človek, ki ne prenaša lenobe in lenuhe. Ne morem videti človek, ki samo joka kako je vse težko, da bi se pa potrudil, to pa ne.
Avtor, upam, da se tebi ne zgodi to kar pišeš. Mogoče bi si ti pa moralo, da bi dojel kake neumnosti pišeš.
Veš kako je, če ti od dveh najbližjih oseb ena strašno bolana, druga umre, tebi zdravje peša, ker imaš dedno bolezen, ko ti zraven umre še prijateljica. Zraven pa še imaš očeta, ki te od majhnega sovraži.
Ko nimaš ne sorodstva, ki bi ti stalo ob strani. Ko nimaš nikogar, ki bi te potolažil. Ko ti edina prijatelja oba hkrati umreta?
Bi bil še tako pameten in močan?
Če se bi pozdravila depresije bi mi potrdila, ker depresijo se lahko pozdravil le, če se človek vsestransko aktivira, to pomeni, da bere, piše, športa, skrbi za dobre odnose in tako naprej. Potrebno je vzeti življenje v roke. Ker kolikor vidim iz tvojega pisanja si v depresijo padla zaradi napačnega načina življenja… Skratka, naroben način življenja je potrebno spremeniti v prav, to se pa naredi le tako, da se začne živeti po smernicah, ki jih je zgodovina nakazala kako mora človek živeti, da ne zaide v stisko. Se pravi, potrebno se je aktivirati. Človek, ki je v stiski in če se hoče rešiti stiske mora slej ko prej upoštevati tisto kar sem napisal. Tudi ti. Če ne zdaj, pa čez 1,2,3,10,15 let, če hoče priti na zeleno vejo.[/quote]
Neverjetno, kakšna pamet veje iz tebe.
No, ko si tako zelo vseveden, potem mi odgovori, kako sem jaz s svojim načinom življenja vplivala na bolezni in smrti polovice svojih najbližjih?
Upam, da te kdo ne jemlje resno, ker absolutno nimaš pojma o stvareh o katerih pametuješ![/quote]
Imam občutek, da si iz najhujšega ven, mi lahko poveš, na kak način si se spopadla z akutnim stanjem? Ali res pomaga samo in izključno kemija? Svojo depresijo ravno zaradi tega, ker sem tudi jaz bila vedno aktivna in pozitivna, doživljam kot nekaj hudo sramotnega, zaradi česar se zapiram vase, k zdravniku me pa sploh ne spraviš. Če bi le šlo, bi rada poskusila najprej sama, brez pomoči zdravil….
Ne poznam nobenega človeka, ki bi bil normalen, ki bi imel zrihtan življenje pa da bi padel v depresijo ali pa v kakšno drugo stisko. Sploh pa ne ženske, ki bi si ji tako malo za brez veze hormoni “pomešali”. Če si že omenila hormone – poznam eno žensko, ki si ji je “uničila” ščitnica in že 6 let ne počne nič. Blefira in blefira kljub vsakodnevni dozi tablet. Na vsake toliko časa gre k zdravniku malo pojokati in je to to. To je pač dokaz, da je lenoba največja bolezen današnjega časa pa si nekateri še vedno zatiskate oči.
Ne vem v kakšnih krogih se giblješ ampak jaz nobene ženske ne poznam, da bi imela poporodno depresijo. Verjetno je odvisno v kakšni družini je odraščala ženska, kakšnega partnerja ima, ali je uspešna v življenju itd…
Potem so tukaj še razni drugi vzroki, kot je npr smrt bližnjega, partnerja in tako naprej. Ampak to je že druga zgodba.
Na ostala vprašanja pa si sama odgovori.
Glede na to, da nisem vseveden in vem, da s svojim življenjem ne moreš vplivati na bolezni in smrt polovice svojih bližnjih. Meni je tudi mami pri 13 letih umrla pa ne jokam oz ne iščem izgovore v tem, da zdaj ne bi mogel nič narediti v življenju. Jaz ne bom več padel v nobeno stisko, ker od 19 leta živim sam – sem šel skozi trpljenje, to je, ko sem bil vržen v sistem in sem imel na izbiro, ali bom klošar ali pa bom kaj iz sebe naredil. In sem delal za minimalno plačo, zraven pa faks delal, tako da sem že okusil življenje. Zdaj sem zaposlen in imam kar solidno plačo. Ko enkrat človek razume zakaj pade v stisko potem je zelo malo verjetnosti, da se mu bo še kdaj življenje podrlo. Seveda pridejo slabi dnevi ampak to ni več to, ker ima človek izkušnje iz preteklost in zna sproti reševati problema, za razliko od… Sem pa človek, ki ne prenaša lenobe in lenuhe. Ne morem videti človek, ki samo joka kako je vse težko, da bi se pa potrudil, to pa ne.[/quote]
Joj pa a res ti ne potegne, kako zelo se smešiš s tako slabo razgledanostjo in znanjem? No bova drugače poskusila. Se ti smili človek s kakršnokoli boleznijo? Z rakom naprimer?
Se popolnoma strinjam s tem. Sama se ze nekaj let borim z depresijo. Imela sem teska obdobja zivljenja ker me nihce ni videl in cutil mojo bolecino. Sem (bila) zelo obcutljiva in nisem imela moci da se spopadem s osebami, ki so me podtlacili in obravnavali kot lutko. Delam se mocno v meni pa je velik strah, kot bi imela nevidne verige. Bojim se veliko stvari kot so velike spremembe, ki si jih zelim ampak me strah ohromi. Zdravila nisem zezela piti ker sem po njih se bolj v nerealnem svetu. Prebrala sem veliko knjig o depresiji in o dviganju samopodobe. Nisem lena oseba, ce imam motivacijo in veselje do dneva. To bolezen lahko razumejo le tisti ki jo dozivljajo. Mocni karakterji ki so psihicno svobodni in ljubijo sebe, ter so prepricani v svoja dejanja in besede, ne bodo nikoli obcutili stisko in krivdo.
Lp
Avtor, nikoli ne reci nikoli. Bodi srečen, če si zdrav in močan. Ne obsojaj drugih. Ne poznaš ljudi, ne veš resnice.
Za depresijo zbolijo stari in mladi, moški in ženske, revni in bogati, verni in neverni, deloholiki in lenuhi, skratka, ni pravila. Največkrat zbolijo ljudje, ki so preveč dosledni, natančni, ki hočejo imeti vse urejeno, vse pod kontrolo. Ki jih vse prizadene, tudi trpljenje drugih ljudi.
Depresija te lahko doleti tako kot visok krvni pritisk, revma, alergija ali rak. Ne izbira.
Vsem, ki se borite s to težko boleznijo želim vse dobro: veliko moči, zdravja in veselja do življenja.
Saj bo. Srečno!
Če bi vsi, vsak od nas, si vzel čas in v brskalnik vtipkal besedo minerali in njihov pomen za zdravje, bi našli marsikaj, od dpresije, anksioznosti, tremorov, zmede, shizofrenije, nedelovanja ščitnice, ostalih hormonov, živcev, zmede v možganih, srčnožilnih bolezni, debelosti, diabetesa, raka, artritisa itn., itn.
Samo zaradi podhranjenosti tistih malih, naravnih snovi, ki jih v naši zemljici že 30 let primanjkuje, ker se z njo tako nepravilno ravna.
Samo vpisati je treba minerali in zdravje. Ali minerals & health.