partner ni nič čustven

Jaz sem zelo čustvena oseba, partner žal ni. Jaz dobim takoj solze v oči, če vidim kaj ganljivega npr. na tv, on pa zraven vedno pravi (tistim na tv, a se je treba cmerat). Včasih bi rabila njegov trden objem, pa ga ne dobim, oziroma mi ga ne da sam od sebe. Vidi, da sem v težki situaciji, pa nič ne naredi. Zjočem se takrat, ko sem sama, ko me nihče ne vidi. Včasih bi se najraje kar udrla v zemljo. Kaj naj naredim?

In to te moti šele sedaj? Kam si pa prej gledala? Kakršnega si si izbrala, takega imaš.
Ali si še ena od tistih, ki pri partnerju vse spregledajo, ga obožujejo takega kot je, s figo v žepu in načrtom “te bom že spremenila po svoji meri” ?

Nikoli ne bi bilo prav. Tudi, če bi imela doma jokico, bi se naveličala.
Za moje pojme je najboje tako, kot je pri tebi. Dedc mora bit pravi dedc, trden. Ne pa jokica. Kako bi pa to zgledalo, da se ves čas cmera ob tv? A bi res hotela imeti takega? Jaz že ne, imam že raje trdnega 🙂

Partner ni srečen, če je njegova draga nesrečna. Ne zna pa prav odreagirati. Nekatere stvari se je potrebno naučiti. Potrebno se je naučiti, kako drug funkcionira in kako mu lahko pomagam. Ti ne razumeš njegove reakcije in on ne razume tvoje. Treba se bo razkriti en drugemu.

Jaz te iz napisanega ne doživljam kot zelo čustveno osebo, temveč kot zelo nekultivirano, osebnostno ne ali narobe izgrajeno, ki nima pameti niti toliko razvite, da bi doumela da je npr neki tv hiši, v prvi vrsti interes vplivati na čustva gledalca. To je raven psihologije 10ih let v stilu “ne boš ti meni zizike majal”

Kot bi bila ti težko manj čustvena kot si, je on težko bolj čustven, kot je njegov karakter. To sprejmi ali pa pojdi naprej. meni je super, da je moj življenjski sopotnik bolj trden in manj panicira kot jaz, če bi bila oba enaka bi imela čist preveč drame v življenju.
Poleg tega tvoj moški ne zna brati misli. Povej mu, odkrito, da želiš, da te objame pa sem prepričana da te bo z veseljem. Moški pač okoli sloza in drame ne vedo čisto kaj bi. Njim je tako kompliciranje tuje in so zelo praktični,=če ne morem nič storiti kar se tiče, npr lačnih v Afriki, je pač to to. Solze ne bodo pomagale.
Če sta res partnerja na dolgi rok, te ne bi smelo biti sram pokazati čustev

Mislim, da tukaj ni bistvo, ali je čustven, ali ne. Vprašanje je, kaj čuti do tebe, kako se odziva na tvoje čustvovanje. Če se ne odziva, je nekaj narobe. Vsak normalen človek, nudi čustveno pomoč nekomu, ki jo potrebuje.

Če te ne objame, ko se cmeraš ob tv, ni z njegovim čustvovanjem nič narobe. Brklc je prav povedal.

A res hočete imeti take mevže, no??

Ja no.. že res da je odvisno kako se odziva. A za vsako jokanje ob solzavem filmu ali nadaljevanko pa res ne rabi objemati oz. se na to odzivati.

Ne rečem, če pride do težke življenjske situacije, ki človeka dotolče, podere – potem se razume, da se bo tudi partner čustveno odzval (ali pač ne).

… kar nekaj moških se je oglasilo. Tukaj še ena čustvena ženska in lahko rečem, da je takole težko skupaj funkcionirat, pa karkoli žeboste rekli. Ne gre za jokcanje in objemanje ob filmih. Gre za to, da čutiš partnerja ali moža kot zid, ob katerem se lahko razbiješ, pa ne bo čutil nič. To je hudo. Kam sem pa jaz gledala? Mislim, da je bil takrat, ko je bil v oblakih dokaj čustven, potem pa se je spet zaprl nazaj vase. Zelo težko je in nič kaj ne moreš storiti.

Nah, jaz nisem moški. Samo cmeravih dedcev ne maram 🙂

Ne odziva se na moja čustva. Sem čisto na tleh, pa se ne odzove. Razen na ta način: “ma dej nehi.” Ok, pol sem pa očitno jaz čudna.

Klasičen izgovor duhovno lenih ljudi. Ni zastonj pregovor: “Lenoba vseh grdob grdoba!”

Da bi ljudje v v partnerstvo šli z namenom da bi nekaj dali, seveda niti ne znajo pomisliti, saj jim je razum ostal na stopnji zdravega egoizma 10 letnikov.

Očitno si pač drama queen in attention whore.

Predvidevam, da si na tleh več časa, kot ne.
To je pa tvoja težava, ki jo moraš rešiti. Ne boš je rešila z izsiljevanjem za objeme, rešila jo boš tako, da te ne bo vsaka stvar potolkla.

Če bi bilo to pravilo le izjema, zdaj ne bi imela težav s tem. Tudi dedci imajo raje vesele babe, ki ne zganjajo drame za vsak drek. Ampak potem tudi vedo, da ko je kaj narobe, je narobe zares, ne pa neko preiravanje in izsiljevanje.

Ti deluješ zelo ‘needy’, brez nekega zrelega centra v sebi, emocije te preplavljajo – in posledično se imaš za ‘čustveno’ osebo. Je razlika med biti ‘čustven’ in med biti brez centra. Tud čustven človek mora biti osrediščen, pokončen, ne da razpada in stalno potrebuje neko oporo.

Tipična situacija je, da si potem tak over-čustvovalec najde zapetega tipa, ki čustev ne zna izražati. Med človekoma v paru se stvari vedno uravnovešajo – če si ti too much v eno smer, je on too much v drugo.

Vajina situacija je tipična – ti ga s čustvi ‘poplavljaš’, njemu se pa to upira. Rešitev ni, da mu težiš in prosijačiš, ampak da se skuliraš, si bolj postavljena, centrirana – to bo tudi njemu odprlo prostor, da pride v stik s svojimi čustvi. Če se mora preveč ubadati s tvojimi, za njegove prostora sploh ni.

Poleg tega imaš očitno še ful nerazrešenih problemov, ker si tako negotova – to nezavedno obešaš na fanta. Hkrati si tudi take ženske dobijo čustveno zaprte tipe, da se potem ob tem kalijo in prepoznavajo.

Skratka, dokaj tipična situacija, kako jo bosta reševala, je pa odvisno od tega, koliko sta se sposobna zadev zavedati in se jasno opazovati.

Klasičen izgovor duhovno lenih ljudi. Ni zastonj pregovor: “Lenoba vseh grdob grdoba!”

Da bi ljudje v v partnerstvo šli z namenom da bi nekaj dali, seveda niti ne znajo pomisliti, saj jim je razum ostal na stopnji zdravega egoizma 10 letnikov.[/quote]

… napisala: maš čist pametne, ampak včasih pa brcneš totalno v temo. Mojemu možu je čustva zabila preveč čustvena mama, zato pa zdaj jaz nasrkam. Kaj bolj jasno?

Žal sem jaz še ena taka, s takim partnerjem… Ja, je res težko!

Ni neke filozofije tukaj, nbenga big dila… “randy.” je odlično napisal/a vso umetnost nezadovoljujočih odnosov, jaz pa le vzroke.

Še dobro, da je vsaj eden od vaju čustveno stabilen.

A bi rajši tole: https://www.youtube.com/watch?v=VSrws897-pk

Še dobro, da je vsaj eden od vaju čustveno stabilen.

A bi rajši tole: https://www.youtube.com/watch?v=VSrws897-pk%5B/quote%5D
Igralca takoj, vlogo, ki jo ima v tem insertu bi bilo pa res težko za prenašat. Oja, hudičevka 😀

Jaz bi prej rekel, da morda trpis za depresijo, in da bi bilo morda pametno, da obisces zdravnika. Verjetno je ze res, da partner ni tako custveno odziven, kot si zeli, ampak to, da si tega zelis tako mocno, po mojem nakazuje na depresijo. Ce je to res, in ce ne bos malo ukrepala, bodo sle stvari verjetno na slabse.

Tule imaš vse kar moraš vedeti. Zdaj pa je na tebi, da se odločiš.

Partner ni srečen, če je njegova draga nesrečna. Ne zna pa prav odreagirati. Nekatere stvari se je potrebno naučiti. Potrebno se je naučiti, kako drug funkcionira in kako mu lahko pomagam. Ti ne razumeš njegove reakcije in on ne razume tvoje. Treba se bo razkriti en drugemu.

Točno to, zelo dobro napisano. Mislim da bi ti rad pomagal pa ti preprosto ne zna oziroma ne zmore. Spremeni pristop.

Še najbolj se strinjam z mnenjem ene, ki je napisala, da nič narobe, če ni čustven, a če te ima rad, ti bo nudil oporo. Pri filmu kakšne opore ravno ne rabiš, roko na srce, ampak zafrkavanja ali grobe opazke pa najbrž tudi ne…

Koliko te ima rad?