Hvala bogu, da nimam otrok!
Točno tako! enako rečem jaz!
Sem 30,in sem se odličila (iz veliko različnih razlogov) že davvno da jih ne bom imela. Starši so malo težje sprejeli ampak ok. Bo sestra pač razveseljevala.
Samo ej…. točno to! Sploh pa sedaj gledam v kakšnih časih smo! Groza na kubik!
Pa čist nič nisem fovš tistim ki jih imajo,ker točno vem da jim gre za nohte in točno vem da marsikdo obžaluje. Pa pač ne bo nihče tega rekel na glas,to je tako kot bi zatajil svoje seme. Logično ane, ko ga enkrat imaš narediš vse in ga imaš rad. Samo ej……..ja!! ne hvala!
Zdaj sem lepo ko ptička na vejici in tako bo !
lp
Vsaka generacija se je vedno pritožvala nad časi, v katerih so živeli. Ne, ni me strah, kaj bo jutri. Z možem delava zase, imava svojo firmo in financ ni na pretek, ampak nam ni hudega, čeprav smo 5 članska družina. Res pa je, da razsipali nismo nikoli. Ne predstavljam si življenja brez otrok, res ne.
Če ste se tako odločile, tudi prav, da ne boste imele otrok. Ampak pustite pri miru tiste, ki jih imajo. Tiste, ki jih imajo, morajo marsikaj potrpeti od nosečniških slabosti, do poroda, do vstajanja ponoči, vročin, bolezni, odraščanja…skratka veliko problemov in zraven še ogromni stroški. A jim boste kaj pomagale? Boste kaj naredile namesto njih? Ne, nič. No, potem jih vsaj pustite pri miru tako kot one vas pustijo pri miru. In če otroci dobijo tisti otroški dodatek, ali ste jim fouš? Upam, da ne.
Sama sem se naučila, da pustim ljudi pri miru. Kdor nima otrok, jih nima, kdor jih ima veliko, jih ima. Vse dobro vsem in lep pozdrav.
To je pa tudi res. jaz sem se zase odločila,vendar če mi kdo kdaj potoži vedno pomagam,vedno priskočim,in razumem ljudi. Seveda vem da je materinstvo kot nov šiht ki ga opravljaš,zato matere ki imajo otroke spuštujem. Se strinjam,vsak po svoje.
Ampak jaz jih pač ne bom imela. Tudi od mene vsem lep pozdrav
Jaz sem pa srečna, da imam otroka!
Imela sem ga nezaposlena, brez strehe nad glavo, brez šole, skratka z ničnimi pogoji za življenje in ta otrok me je gnal in me žene še danes, da poskrbim zase, da lahko skrbim zanj. V maj kot 10-ih letih sem končala SŠ, fakulteto (na Univerzi, ne neko levo privat višjošolo), se redno zaposlila, kupila stanovanje, šolam otroka. Čeprav je zdaj kriza in sem ostala brez službe, poskušam vnovčiti vse kar znam in zmorem, da lahko živimo normalno.
Meni je otrok dal več kot vse ostalo skupaj v življenju. Me ne skrbi za prihodnost, zaupam sebi in grem naprej.
Če ne želite otrok, vaša stvar. Jaz sem srečna, da ga imam. Ravno danes mi je povedal eno odlično novico in kljub napetim dnem, je danes dan najlepši 🙂
Moram vskočit. take buče prodajaj drugim. skrajno neodgovorno od tebe. Joj samo ne flancaj,sem jaz otrok mame samohranilke,misliš da nevem kako je bilo ko smo se mučili?celo življenje me bo spremljalo kkako je moja mami jokala,kako smo se selili. a misliš da je otrok vreča krompirja? sigurno si se mučila,da ne rečem kje vse si ga vlačila po varstvih in kaj vse sta dajlaa čez!
in ne prodajaj takih zgodbic ker to ni ruska ruleta da rečeš bomo že. kaj pa če ne?? a ? si pomislila?
kar ne moreš verjet kako ej folk en tak gambling idiot ki je neodogovoren.