Kako me pogreje, ko preberem kaj takšnega. Ne vem, kaj imate od pisanja takšnih neumnosti in kako prihajate do takšnih zaključkov. Ali pa ko tukaj pisarite, kako so edinčki nesrečni otroci. Večkrat prebrano. Jaz sem bila edinka in ne menjam svojega otroštva za nič na svetu. In pozornosti, ki sem jo dobila od staršev, ne menjam za nobenega brata ali sestro. Verjamem, da obstajajo edinčki, ki še danes ne morejo preboleti, da niso dobili brata ali sestre, ampak daleč od tega, da vsi tako razmišljamo. Meni pet minut v življenju ni bilo dolgčas. Starši so se veliko ukvarjali z mano. Znala sem se ure in ure igrati tudi sama. Predvsem pozimi. Ko je bilo pa vreme v redu, smo bili pa tako vsi otroci iz bloka na dvorišču, družbe, kolikor si je hotel.

Tudi sama imam enega otroka. Upam, da bo pri tem ostalo. Si mislim, da nisem tako fajn starš, kot so bili moji starši fajn, ampak se trudim.

saj ni problem dokler ima otrok starše.. ko ostane pa sam, brez tet, stricev, bratrancev,…sama imam sestro in moji starši po več bratov in sester, tako, da imam 15 sestričen in 15 bratrancev ..neki najlepšega ko smo skupaj..si ne predstavljam, da sem sama na tem svetu brez sorodnikov, bližnjih..

Najhuje je to, če je pri hiši cel trop otrok, starši pa samo zase skrbijo, delajo….taki imajo najslabše otroštvo.

Ljduje smo različni, nekomu je nekaj najlepšega na svetu, če se redno sestaja s širšo žlahto, drugemu pa zadošča, da sreča najožje sorodnike parkrat letno in živi svoje življenje.
Je pa očitno mnogim težko dojemljivo, da nekateri niso za grupiranja.

in ti v življenju nimaš nikogar drugega kot svoje žlahte ali kaj??? partner pa to? lastni otroci?? ma kje, nekateri se pač niste sposobni ločit od mamice in tatija…. boš pač umrla devica jebiga.

Da je najrevnejše življenje brez bratov ali sester, se ne strinjam. Sem edinka, imam veliko prijateljev, par celo zelo dobrih, dva brezpogojna prijatelja, imam čudovitega moža in krasne otroke, imam cel kup sorodnikov, s katerimi se razumem za vzor večini Slovencem in sem daleč od tega, da bi bila revna v odnosih z drugimi ljudmi.
Ne morem reči, da pogrešam brata ali sestro, ker ne morem pogrešati nekaj, kar nikoli nisem imela. Lahko pa rečem, da sem včasih, ko gledam moža in njegovega brata, kar malo folž. Jaz te vrste odnosa ne bom imela nikoli.
Kar pa spet ne pomeni, da je moje življenje revno, ker imam zato z drugimi ljudmi zelo bogate odnose. Še mož mi včasih reče, da to, kar ima on z bratom, sem jaz našal v dveh prijateljih in da je vesel zame.

A misliš, da če nimaš bratov in sester si pa na svetu sam? Moj mož je najsrečnejši, če sestre ne vidi in ne sliši. Moja najboljša prijateljica ima sestro daleč stran v tujini, ko pride na obisk, se dveh dneh že na smrt skregata. Moj sodelavec je na smrt skregan z bratom, za kriminalko je, kar se ta dva gresta. Res raj na zemlji.

Ko pa jaz gledam možev odnos s sestro, sem vesela, da nimam ne sestre ne brata.

Tudi če imaš brate in sestre, imaš lahko z drugimi ljudmi bogate odnose. Edinci imamo pa samo druge ljudi.

Moj sin edinec se je poročil z edinko. Ovb ugotavljata, da sta imela srečno otroštvo, da nista nikoli pogrešala sester in bratov in se fenomenalno razumeta. Bila sta pa oba vzgojena dokaj strogo, nikoli nista bila “zmazana”, pridna v šoli in na faksu. Imata ogromno prijetnih prijateljev, oba sta zanesljiva v službi in ljudje ju imajo radi. Sta skromna in preprosta. Imata dva otročka in ju enako vzgajata kot smo mi stari starši njiju.
Menim, da je večinoma odvisno od staršev in njihove vzgoje.

A misliš, da če nimaš bratov in sester si pa na svetu sam? Moj mož je najsrečnejši, če sestre ne vidi in ne sliši. Moja najboljša prijateljica ima sestro daleč stran v tujini, ko pride na obisk, se dveh dneh že na smrt skregata. Moj sodelavec je na smrt skregan z bratom, za kriminalko je, kar se ta dva gresta. Res raj na zemlji.[/quote]

Ja, na koncu se bodo pa dokončno skregali zaradi dediščine…

Jaz tudi ne vidim, zakaj bi bili edinci v življenju kaj prikrajšani. Jih poznam par (smo že krepko odrasla generacija), pa nobenemu nič hudega.
Jaz imam svojo sestro zelo rada (in najbrž tudi ona mene), se pa obe bolj druživa s svojimi bližnjimi prijateljicami. Tako da ne bi bila nikakor sama ali osamljena ali karkoli takega, če bi bila edinka.

Tudi če imaš brate in sestre, imaš lahko z drugimi ljudmi bogate odnose. Edinci imamo pa samo druge ljudi.[/quote]

Če imaš brate in sestre, imaš lahko z njimi in vsemi okoli sebe slabe odnose. Mislim, da biti edinec ali ne, ne določa bogatost/revnost odnosov v življenju.

V tej temi jih bo pol za in pol proti da so edinci “bogi”. Vse je odvisno od primera do primera. Če pogledam mojo znanko ki ima samo eno hči ki raste med samimi odraslimi okrog sebe se mi smili ker je tok razvajena in težka pa je stara komaj 6 let.

A misliš, da če nimaš bratov in sester si pa na svetu sam? Moj mož je najsrečnejši, če sestre ne vidi in ne sliši. Moja najboljša prijateljica ima sestro daleč stran v tujini, ko pride na obisk, se dveh dneh že na smrt skregata. Moj sodelavec je na smrt skregan z bratom, za kriminalko je, kar se ta dva gresta. Res raj na zemlji.[/quote]

Ja, na koncu se bodo pa dokončno skregali zaradi dediščine…

Jaz tudi ne vidim, zakaj bi bili edinci v življenju kaj prikrajšani. Jih poznam par (smo že krepko odrasla generacija), pa nobenemu nič hudega.
Jaz imam svojo sestro zelo rada (in najbrž tudi ona mene), se pa obe bolj druživa s svojimi bližnjimi prijateljicami. Tako da ne bi bila nikakor sama ali osamljena ali karkoli takega, če bi bila edinka.[/quote]

Kako to misliš, nobenemu nič hudega? Tudi meni ni nič hudega, nisem osamljena, imam moža, otroke, prijatelje, znance. Nimam pa bratov in sester, nekaj vseeno manjka.

Mi smo bili štirje otroci. Revni, stare cunje, nič počitnic, tepeni vsak dan. Zdaj smo vsi 40+ in se ne družimo.

Sem edinka, ne vem, kako izgleda imeti brata ali sestro, zato si jih tudi nikoli nisem želela.
Celo obratno, ni se mi bilo treba ukvarjati z ljubosumjem, vsega sem imela več, kot če bi morala to deliti še s kom, od pozornosti do materialnih dobrin.
Tudi sedaj, ko sem prestopila 50, se mi imeti sorojence ne zdi kakšna prednost, vsaj kakor vidim okoli sebe, sem raje edinka.
Jasno, da je tudi moj otrok edinec.