a res ne pustite partnerju, da zjutraj spi, kolikor hoče?
Bral sem tisto temo o mejah v partnerstvu. Najbolj v oči mi je padlo tisto vprašanje, če “pustite” partnerju, da npr. ob sobotah spi do 9h, medtem ko ste vi pokonci že ob 7h.
Odgovori so me šokirali – večina jih je bila na lestvici od “nikakor ne” do “izjemoma, parkrat na leto”.
Sprašujem se, kje živim. A ve morda mislite, da je partner vaš sluga ali dvorni norec, ki vas bo zabaval, kadar koli se vam pač zahoče?
Tudi pri naju sem jaz tisti, ki zjutraj raje dlje potegne. Moja partnerka dejansko vstaja okoli 7. ure. Če bi me budila in zahtevala, naj vstanem z njo, vam garantiram, da bi se po par takih incidentih razšla. Če sem jaz kdaj vstal pred njo, mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi jo budil. Saj znam sam spit kavico, prebrat časopis, it na sprehod, whatever! Naj spi do 12h, če si poželi. Dan bo imel še vedno 12 ur.
Ne razumem, res ne, katastrofa …
Govora je bilo o primeru, ko otroci vstanejo pred sedmo ali ob sedmih in mora pač nekdo z njimi vstat. A ti pa misliš, da je žena plačana varuška, ki pač mora vstati in zabavati otroke? So otroci samo njeni?[/quote]
Jih bom pa jaz popedenal zvečer, ko bi šla ona rada prej spat. Wtf, v čem je problem?
Govora je bilo o primeru, ko otroci vstanejo pred sedmo ali ob sedmih in mora pač nekdo z njimi vstat. A ti pa misliš, da je žena plačana varuška, ki pač mora vstati in zabavati otroke? So otroci samo njeni?[/quote]
Jih bom pa jaz popedenal zvečer, ko bi šla ona rada prej spat. Wtf, v čem je problem?[/quote]
Wtf, v čem je pa problem obratno? Da se ti zjutraj vstaneš in jih ona popedena zvečer, da greš ti prej spat? Aja, to pa ne? Ker ti rad zjutraj “potegneš”? A misliš, da ona ne? Še enkrat: so otroci samo njeni?
Govora je bilo o primeru, ko otroci vstanejo pred sedmo ali ob sedmih in mora pač nekdo z njimi vstat. A ti pa misliš, da je žena plačana varuška, ki pač mora vstati in zabavati otroke? So otroci samo njeni?[/quote]
Jih bom pa jaz popedenal zvečer, ko bi šla ona rada prej spat. Wtf, v čem je problem?[/quote]
problem je v tem, da bi verjetno tudi ona zjutraj rada kdaj malo podaljšala, pa ne more, če ti na kraj pameti ne pade, da bi vstal in se ukvarjal z otroki…
Tako bom rekla, pri nama ni teh debat, je vse razčiščeno. Vsak ima svoje želje in potrebe in to drugi tudi spoštuje, četudi je to spanje do 12h. Ker oba veva, da je potrem to potrebno nadoknadit z delom, opravili, druženje z otroci, partnerjem.
Pri moji sestri pa je zgodba zelo drugačna. On ima totalno neodgovrnega tipa. Je izgubi službo in je prihala iz službe vsa izmozgana, ko se je on šele privlekel iz spalnice,….. pa to ni bilo samo en teden, temveč je trajalo nekaj mesecev. Naredil ni nič, niti ni iskal nove službe,… Vse mu je bilo odveč, spal je do 14-15, potem pa cel dan posedal po bajti….no takemu bi ja brez slabe vesti “PREPOVEDALA” spanje do 12h.
Poznam primer družine, kjer neka žena vstaja približno ob 4. zjutraj. Zakaj, me ne vprašat, ni zarad službe. No, in ona gre v kuhinjo, skuha kavo zase in za moža in mu jo nese v posteljo (ob 4. zjutraj!) ter ga prisili, da se zbudi in jo spije z njo. Največji absurd je pa v tem, da ona naokoli razlaga, kako ljubeča je, da mu prinese kavico v posteljo. 🙂
Pri nas je tako, da kdor vstane prvi, drugega pusti (sicer so to redki dnevi kot biseri, ampak tu in tam kakšen vikend na leto pa se le najde tak dan), da lahko odspi svoje. Otroka sta že dovolj velika, da si lahko pripravita zajtrk sama in se tisto uro, dve ali tri, če bi slučajno spala oba zamotita, gledata tv, gresta ven (poleti) itd. Se pa še nikoli ni zgodilo, da bi kdo spal od naju dlje kot do 10. ure dopoldan. Pa še kr živimo. Otroka vesta, da če kaj potrebujeta zbudita enega od naju.
Da bi pa mene moj vedno zbudil, ko zjutraj vstane, ker ne more spat bi ga pa enga lepga jutra po moje kresnila, ker se zbuja ob pol 6, meni pa pred pol 7 ni treba vstati.
Midva imava zelo majhna otroka in imava srečo, da spita do desetih, tudi ob vikendih. Lahko spiva tudi midva, sploh jaz, ki do štirih, petih zjutraj delam. Ja, ko se otroka zbudita in po navadi zbudita mene, ker on se ne da zbuditi, ga pa ob desetih vržem v luft. Ker če jaz lahko vstanem po petih urah spanja, bo on po desetih urah spanja lahko vstal in pomagal poskrbeti za svoja otroka.
Ne gre za pustila spati tukaj, gre za odraslega človeka. Ki bi moral sam vedeti, da je naredil otroke in da je treba za otroke poskrbeti. Če moški tega ne ve in razmišlja v smislu “žena mi ne pusti spati”, potem gre za zelo nezrelega moškega.
Zaradi mene gre lahko moj mož vsak dan trikrat na tek. Samo naj vsakič vzame s sabo oba otroka, enega v voziček, drugega v nahrbtnik, pa naj cel dan teče z njima okoli. Da pa ob on vsak večer hodil okoli, jaz pa skrbela za (tudi) njegove otroke, to pa ne pride v poštev. Normalna ženska, pa vidim, je tista, ki naredi vse, da mož lahko spi do poldneva, večere preživlja zunaj in podobno. Tudi jaz sem človek, tudi jaz hočem biti kakšno minuto na dan frej. A meni pa, po tvoje, ta pravica je pripada? Ja, pa mi.
Točno tako. Ej, avtor – kam pa ti pravzaprav pašeš? Med tiste egoiste (kot je tisti avtoričin na tisti temi)?!?
Jaz bi tudi rada dolgo spala, moj mož tudi, pa, žal ne gre tako enostavno, ker otroka vstajata ob 6 uri (ja, tudi ob sobotah in nedeljah). Ok, večinoma se zmeniva, da enkrat vstane en, drugič drugi, pravzaprav pa noben ne spi ravno dolgo – mogoče do 7, več že pravzaprav ne. Ker se pač zavedava, da so otroci odgovornost obeh.