Nisem zelo tradicionalen človek. Sicer je dejstvo, da se kultura nekega naroda meri tudi v navadah, ritualih in običajih, a jaz opažam, da sem očitno povzela bore malo vsakdanjih ritualov primarne družine.
Sobota nikoli ni dan za čiščenje, pospravljanje, drgnenje. Vse lahko pospravimo in počistimo med tednom. Za vikend uživamo, športamo, se družimo in potepamo.
Edinole kakšna večja dela na hiši se občasno izvedejo tudi ob sobotah.
Kosilo ob koncih tedna jemo (najstniška otroka), kadar uspemo – če smo na izletu, ga kdaj tudi preskočimo, sicer pa nikoli ne obedujemo opoldne ali ob pol enih. Težko bi konkretno jedli dve ali tri ure po zajtrku :).
Če nikamor ne gremo, otrok za vikend nikoli ne mečem na silo iz postelje – to je počela moja mati konstantno. Ko se zbudita, se zbudita.
Zelo zelo redko, nekajkrat letno skuhamo govejo juho. V primarni družini je bila na sporedu vsako nedeljo, skupaj s praženim krompirjem in pohanim piščancem.
Za prvi november ne obiskujemo grobov, temveč se tja odpravimo, ko začutimo željo po pogovoru s predniki. Včasih vsak mesec, včasih 2x letno.
V cerkev ne hodimo; z možem sva kot otroka morala hoditi k verouku, svojima sva dala možnost izbire. Šla sta pogledat, enemu ni bilo všeč, drugi pa je hodil celo leto, dokler se ni zameril župniku s teorijo o nastanku sveta po velikem poku.
Ne zanima nas “kaj bodo pa sosedje rekli” (s tem sta se starša kar naprej ukvarjala), enako se ne zanimamo za to, kaj počnejo oni. Smo na prijazni distanci, se pozdravimo in si priskočimo na pomoč, to je pa vse. Mama je bila na tekočem z novicami o vseh :).
A, pa ne likam, izkoriščam sušilec in obešalnike.
Pa pred velikimi cerkvenimi prazniki ne čistim histerično cele hiše, ampak si deli razdelimo in ga opravimo v svojem terminu.

Kako pa vi? Ste bolj tradicionalni ali ste v novi družini dogovorili nove navade, običaje?

Opisala si točno naše življenje !!!

madona no ti si pa čist popolna mona … no, z eno napako … ob desetih pišeš na MON neumnosti, namesto da bi bila z možem pod koutrom 🙂

Pa kako izbrano, mi hodimo na grobove, oni pa se pogovarjajo s predniki in podobne vzvišenosti.

Će je edina tradicija, ki so jo tvoji starši premogli, sobotno pucanje in opravljanje sosedov, potem ni čudno, da si se ti izcimila tako, kot si se.

Za moje pojme je tradicija naprimer to, da za veliko noč še vedno pobarvamo par jajc s čebulo, enako kot so delale že generacije pred menoj. (To je samo primer, ura še sedem ni, možgani mi še spijo in se nič boljšega ne spomnim). To je neka tradicija, na podlagi katere se lahko meri kulturo naroda, če že tako to opredeljuješ.

Kdaj tvoja mularija vstaja in kdaj imate ob sobotah kosilo, pa nam vsem ostalim popolnoma dol visi. Si pa zelo kul mama, če si to hotela slišat.

govorila je o navadah iz osnovne družine, no, ne o barvanju jajc!

Tema je bila zastavljena takole: “Sicer je dejstvo, da se kultura nekega naroda meri tudi v navadah, ritualih in običajih, a jaz opažam, da sem očitno povzela bore malo vsakdanjih ritualov primarne družine.”

Del kulture naroda so vsekakor res tudi navade, rituali in običaji, ampak naj me koklja brcne, če gre tu za pospravljanje in jutranje vstajanje. A kdaj gledaš kakšne potopisne dokumentarce? Kaj predstavljajo? Običaje ob praznikih ali to, kdaj otroci zjutraj vstajajo?

Tradicija nas bogati in jo je koristno in dobro vzdrževati, tako jaz mislim. Ampak to nima veze z medsosedskim opravljanjem.

Ok, je pac malce nerodno ubesedila – pa saj vsi razumemo, kaj je zelela povedati.

Avtorica, tudi mi opuscamo dolocene navade iz primarnih druzin in v bistvu zivimo precej podobno kot vi; ne delamo stvari zato”ker se mora”, “ker se spodobi” ali pa zato “da ne bi sosedje kaj rekli”.

In uzivamo 🙂