Forum.Over.Net

Starševski čvek

Hči in gimnazija

Default avatar

prosim za nasvet

Živijo!
Hči se je letos vpisala na gimnazijo. To so bile njene sanje že od 5. razreda dalje in uspelo ji je. Kljub omejitvam je prišla notri. V OŠ je bila odlična, ne ravno 100% (imela je dve štirici - športno in matematiko), ampak vseeno. Tudi na gimnaziji ji ne gre slabo. Za enkrat dve 5, ena 3 in ena 4. Že konec septembra je prišla do mene in me prosila če se lahko prepiše in seveda sem bila čisto šokirana. Obrazložila mi je, da je ugotovila, da gimnazija ni to, da noče 4 leta samo sedeti za knjigami in da bi rada imela še kaj od mladosti ne pa, da bi vse življenje porabila za učenje in študij. Pač na začetku sem mislila, da so to samo najstniške muhe, da bo minilo. Res nekaj časa ni rekla nič več, zdaj konec oktobra, malo pred počitnicami pa je spet izbruhnila. Pravi, da ji gre na živce njen razred (v OŠ je imela super sošolce in kot razred so res potegnili skupaj, vsi so se razumeli ...) in da se njej preprosto ne da toliko učiti in da če pa se bo učila manj ne bo mogla priti na nobeno pametno fakulteto saj povečini vse zahtevajo vsaj pravdober uspeh, ki pa ga lahko dosežeš samo z trdim delom. Prepričevala sem jo naj še malo potrpi, naj se uči, naj se trudi ... Ampak med počitnicami sem opazila, da res trpi. Na sestanku nam je razredničarka jasno povedala, da te počitnice ne bodo počitnice in da se morajo otroci res učiti, če se želijo prebiti skozi poplavo testov, ki sledi v novembru. Kaplja čez rob je bilo dejstvo, da njeni prijatelji iz "navadnih šol" - strojna, vzgojiteljska, farmacevtska ... - res žurajo, imajo ogromno časa, vsem pa so se ocene (iz večinoma 2 in 3) popravile na vsaj 4. Hči nima motivacije, vse ji je brez veze in hoče se prepisati na srednjo zdravstveno šolo. O vpisu nanjo je resno razmišljala že v OŠ, ampak se je na koncu le odločila za gimnazijo. In to močno obžaluje. Ji naj pustim, da se prepiše? Je tak prepis sploh možen? Se lahko prepiše že ob polletju ali šele na koncu leta? Mora še enkrat narediti 1. letnik? Ima katera izkušnje s tem? Prosim za čim hitrejšo pomoč, ker sem res v hudi dilemi.
Default avatar

ry

Nikakor prepis po enem mesecu! To je popolnoma neresno. Glede na dosedanje ocene v gimnaziji tudi ni popolnoma nezainteresirana. Sama je sprejela odločitev, da gre na gimnazijo, in temu mora slediti. Drugače bi bilo, če bi se izkazalo, da je nesposobna. pa naj ne misli, da je farmacevtska ali zdravstvena zelo lahka šola. Popolnoma normalna, tudi z maturo.
Default avatar

ah ne

Ry saj se po moje ne misli že zdaj prepisati, pomoje zdaj samo razmišlja o možnosti prepisa.

Nam se je po pol leta prepisal na srednjo vzgojiteljsko na jesenice. Imela sem enake teževe kot ti - še ker OK ocene, ampak mu je bila vsak dan muka vstati, ker je tako sovražil gimnazijo. Tako, da, če se želi prepisati je najbolje, da to uredite ob polletju.
Default avatar

ja pa ne

Jaz sem razmišljala podobno in šla iz gimnazije (imela ocene 3, 4 in 5, prav dober uspeh) na strokovno srednjo šolo, pa sem imela tam splošne predmete vse 5, strokovne pa komaj dvojke in trojke. Mi je žal, da nisem ostala na gimnaziji.

Želi tvoja hči delati v zdravstvu? Ima za trden cilj medicinski poklic? Potem naj se prepiše.
Če gre pa le za učenje in žuranje, potem naj ji bo jasno, da se bo na vsaki šoli morala učiti in da ni bližnjice.
Default avatar

ingver&med

Kot bi brala o svoji hčeri, le da se je njej tako "obrnilo" šele na faksu. Tako kot tvoja si je ves čas šolanja, od 2. razreda naprej, želela na določeno fakulteto in ogromno delala ter žrtvovala za to. Ko pa je končno uspela priti tja, je po pol leta obelodanila, da tega ne želi in da se bo prepisala. In se ob zaključku leta tudi je. Sedaj je na drugi fakulteti in je zaenkrat zadovoljna.
Svetujem ti, da letnik "oddela" do konca, medtem razčistita, kam bi se rada vpisala in se povežeta s socialno službo na tisti srednji šoli, ki si jo bo izbrala. Ob koncu šolskega leta nato uredita formalnosti. Punca je toliko stara, da mora razumeti, da je treba leto speljati do konca. Vsekakor pa naj se ne prepisuje nekam samo zato, da bo lahko žurala in z levo roko delala šolo, ampak jo mora pritegniti sam poklic, za katerega na izbrani šoli poučujejo.
Default avatar

razočaranaaaa

Naj potrpi do konca 1. letnika, če pa se še takrat želi prepisat pa ji dovoli. Moj otrok tudi hodi v gimnazijo in sem jaz osebno mnenja, da jim tam perejo možgane, bog ne daj, da bi razmišljali s svojo glavo.
Še vejice se morajo učit na pamet. Svetujem ti, spremljaj kako jemljejo snov, poslušaj kaj ti hči pove o profesorjih in njihovi razlagi, bodi v kontaktu z njenimi sošolkami sošolci....ni vse iz trte izvito kaj ti otrok doma pove.....potem si skupaj ustvarita sliko o vsem, pomagaj ji in predvsem jo poslušaj....boš videla vse bo prišlo na svoje mesto tako, da boš zadovoljna ti in tvoj otrok.
Default avatar

gimnazijec

Toliko učenja pa spet ni. Sam sem 4 letnik in do sedaj sem bil vedno prav dober po uspehu. Petek in soboto imam vedno prosto, med tednom pa se učim 2-3h na dan. Tako mi še vedno ostane ogromno prostega časa. Naj še to leto zdrži in se nato odloči, saj je prehod iz OŠ na srednjo kar hud. Ko pa si delo razporediš pa steče brez problema.Zagotovo pa se ne bo dalo izdelati nobene šole brez učenja.
Vem pa tudi (vsaj na našem koncu), da je zelo težko dobiti službo iz te šole
Lp
Default avatar

prosim za nasvet

Hvala za vse odgovore.
Ja pred polletjem se tako ali tako sploh ni imela namena prepisati.
Drugače si pa želi delati v zdravstvu že od kar je gledala po TV NMK (ja vem, da tole zveni čisto grozno, otročje in neresno ampak tam je dobila navdih, potem pa si je za vzornika še vzela mojega brata, ki je pediater in v življenju si ni želela početi nič drugega, sploh po tem, ko je bila ona v bolnišnici, zelo bolna in je tam ležala 3 tedne in je takrat začutila kako poteka delo v bolnišnci). Pač na gimnazijo je šla, ker si je želela biti zdravnica, na zdravstveno pa je želela oditi, da bi bila medicinska sestra. Oba poklica sta jo enako privlačila, ampak na koncu je vseeno izbrala gimnazijo (ker ji je tako svetova šolska psihologinja, zaradi njenih ocen). Tako, da ja ne želi se prepisati samo zaradi žuriranja, na sploh ni ravno "žurerski tip". Malo nerodno sem se izrazila, to žuriranje je bilo pač mišljeno kot to, da bi imela tam več prostega časa.
Default avatar

1836

Na katero šolo hodi?
Default avatar

.......................................

No nekdo je napisa, da na gimnaziji ni tako veliko učenja. Meni se zdi, da ga kar je. Meni je žal, da sem delala gimnazijo in zabijala svoj čas (res sem se veliko učila) potem pa sem odšla v policijo. Res nisem "ultra inteligentna" zato sem se res veliko učila pa še to ni bilo dovolj za več kot dober uspeh. Tako, da naj se prepiše, če je ugotovila, da gimnazija ni zanjo.
Default avatar

Yutube

Kje pa piše, da bo drugje boljše sošolce in sošolke dobila. Nezrela je. Povejte ji to. Če hodi zaradi družbe v šolo naj gre kar takoj v službo pa naj gara kje v kuhinji pa pomiva posodo. Preveč ste ji nudili. Vsega preveč imajo in ne cenijo ničesar.
Default avatar

no nehaj no

Yutube je napisal/a:
Ni vsako dekle, ki se odloči za prepis nezrelo! Pravzaprav se mi zdi njeno razmišljanje celo zelo zrelo - če misli, da ni sposobna gimnazije izdelati z odličnim uspehom, ki bi zadoščal za študij na medicinski fakulteti je bolje, da se prepiše.
Drugače pa stavim, da se ne želi prepisati zaradi sošolcev. Avtorica je pač opisala vse kar ji je hči rekla. Zdi se mi, da so slabi sošolci samo še tist dodaten minus, ker je bila navajena drugačnega razreda, nikakor pa niso glaven razlog za prepis.
Default avatar

sem za gimnazijo

prosim za nasvet je napisal/a:
Ne vem, na katero gimnazijo hodi tvoja hči, moja hodi na zahtevno gimnazijo in prav tako ima že izbran poklic. Ob vpisu je bila v dilemi naj izbere gimnazijo ali srednjo šolo v svoji bodoči stroki, pa se je odločila za gimnazijo.
Zdaj je v 3. letniku, je prav dobra, še vedno ima Zoisovo štipendijo, uči se bolj malo in sploh ne tako zelo veliko, kolikor se zdi gimnazija zahtevna. Ima svoje najljubše predmete in svoje najbolj osovražene predmete in vsi so zahtevni, vsi profesorji zahtevajo ogromno, pa vseeno pravi, da ji ni žal, da se ji zdi, da ji daje gimnazija neko splošno širino. Je pa res, da je tudi drugače hči zelo razgledana in zainteresirana za vse sorte, zanima jo popolnoma vse in recimo, čeprav sovraži slovenščino in vso najedanje okoli književnosti, z veseljem prebere vsako knjigo, ki jo imajo na seznamu.

Jaz bi v vašem primeru navezala stik s šolo, na katero se želi prepisati in vztrajala, da konča prvi letnik tu, kjer je začela, potem pa naprej, kakor se bo odločila.
Default avatar

Tudi mama

Imam hči, ki je letos diplomirala, sedaj je na magisterski stopnji.
V OŠ je bila odlična - z učenjem. Njena želja je ravno tako nekje od 5ega razreda bila, da bi delala z otroci s posebnimi potrebami. Vpisala se je na gimnazijo, iz odličnega je padla na dober uspeh. Se je učila in učila, poleg tega se ni preveč dobro počutila v razredu. Tudi razredničarka je bila (po mojem mnenju) malo mimo in na sploh jaz osebno sem več pričakovala od gimnazije.
V prvem letniku smo tudi mi govorili o prepisu na drugo šolo (konkretno vzgojiteljsko), kar bi ji omogočalo vpis na želeno fakulteto. Priznam, da je bila to bolj moja ideja, kakor pa njena - je pa o tem razmislila in se odločila, da nadaljuje v gimnaziji. Seveda je primerjala tudi tiste, ki so izbrali manj zahtevno šolo in se kljub temu vpisali na fakulteto.
Nekateri predmeti, konkrento mat, fiz, kemija, ji nikakor niso šli, ampak nekako je vse pripeljala do konca. Matura - malo nad povprečjem. Vpisala se je na dvo-predmetni študij (pedagogika in še ena smer, za katero se je navdušila v GIM). Lahko rečem le, da je oboje zadela, da ni mogla bolj. Kakor rečeno, je v prejšnjem šolskem letu naredila cel letnik za oba predmeta (16 izpitov) in diplomo in se tekoče vpisala v mag študij (večina jih je za zadnje izpite in diplomo vzelo absolventa).
Lahko povem še drug primer: od prijateljev hči ni izdelala prvega letnika GIM, se je prepisala na vzgojiteljsko, nato na farmacijo - in jo tekoče naredila (farmacija je bila tudi njena želja).

Kakor so že nekateri svetovali, jaz bi jo do konca tega šolskega leta še malo vzpodbujala, hkrati pa razmisite tudi o prepisu - kam, kaki so morebitni drugi pogoji. Ne bo konec sveta, če se prepiše - vendar naj o tem temeljito razmisli.
Moji hčeri danes seveda ni žal, da je vztrajala v gimnaziji, vendar sama večkrat reče, da ve, da bi enako lahko dosegla z dosti manj truda v srednji šoli. Hkrati pa je res, da v drugi šoli ne bi na tak način spoznala tiste druge smeri, ki jo danes študira, ker v končni fazi, pa gim vseeno da neko širino.
lp,mama.
Default avatar

fiona777

Hm, meni se gimnazija ni zdela težka, morda je le prvi šok, ko prideš iz OŠ v srednjo šolo, kjer pa ni dovolj 10 minut učenja pred testom. Ni pa treba viseti za knjigami 3 ure na dan, kot je napisal predhodnik - dovolj je par dni pred testom in sprotno urejanje zapiskov, delanje domačih nalog...

Meni se zdi večji problem hčerina neambicioznost, ne - želja ali kako bi temu rekli, do učenja... Učiti se je treba, sploh če je njena želja postati zdravnica - tukaj je mnogo bolj kot inteligentnost in pametnost potrebna volja, želja, vztrajnost... Če tega nima, če si želi žuriranja in lahkotnejšega tempa, če ji je učenje muka, potem morda zdravniški poklic ni zanjo. Ampak kot sem že rekla, naj ne obupa tako zgodaj, šele 2 meseca sta minila, naj se ne vda tako hitro.

Pa še za konec: zakaj bi izbirali poti, ki so lažje, ki zahtevajo manj truda... Ali niso delo, vseživljenjsko izpopolnjevanje, trud, vztrajanje za dosego tistega, kar si želimo, nekaj pozitivnega in nekaj, k čemur bi stremeli?
Default avatar

mama57

gimnazijec je napisal/a:
Imam občutek, kot da bi to pisal moj sin. Isto, četrti letnik, lepe ocene, se mi zdi, da se res ne bo pregrel pri učenju. Skoraj vsak dan gre teč, igra košarko, doma kaj pomaga, čepi na internetu, gre malo h prijateljem...Se mi zdi, da si punca želi, da bi šla skozi zelo na izi, kar pa žal ne gre. Vztrajajte vsaj do konca 1. letnika, potem pa boste videli, kako bo. Srečno!
Default avatar

Nina P

Še enkrat se resno pogovorite o željah za prihodnost, kot pravijo predhodniki, pa s prepisom počakajte vsaj do polletja. Srednja zdravstvena je nedvomno bistveno boljša opcija za kasnejšo visoko zdravstveno, babištvo, ipd. Če bi hotela na medicinsko fakulteto, pa bo morala končati gimnazijo, pa še maturo opraviti zelo dobro.
Glede učenja na gimnaziji: če se morajo otroci res toliko učiti že na gimnaziji, je vpis (in zlasti dokončanje) kakšne fakultete, ki zahteva ali več učenja ali pa boljšo sposobnost logičnega sklepanja, zelo vprašljiv. Zato je vedno bolje razmišjati o taki srednji šoli, ki ti prej da poklicna znanja.
Če se spomnim svojih hčera: prva, ki je bila v gimnaziji vsa leta odlična, praktično brez štiric, se v gimnaziji ni učila več 3 ure na teden (ne na dan), pa še to ne vsaj teden, ravno toliko, da je opravila domače naloge; ta druga pa zaradi športa v prvem in drugem letniku ni bila v šoli več kot 2 meseca v seštevku v celotnem šolskem letu. Hočem reči, da se v gimnaziji še ni treba zares učiti.
Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.
Default avatar

absolutno se ne strinjam....

Yutube je napisal/a:

Zakaj bi bila nezrela,če se ne počuti dobro?

Moja dva sinova sta srednji šoli delala brez težav.

Hči pa se je v prvem letniku prepisala na drugo šolo.Začelo se je ravno tako,kot pri vas in en mesec mi je govorila o prepisu.Spodbujala sem jo in prepričevala.
Nekega dne sredi decembra pa mi je rekla,da na to šolo ne gre več.Da se je odločila in da me prosi za pomoč.
Poslušala sem jo in vzela dopust.Skupaj sva odšli na izbrano novo šolo k svetovalni delavki(najbolje se je najaviti vsaj en dan prej).
Pogovorili smo se in svetovalna delavka je povedala,da imajo še prostor v razredu in da jo eventuelno lahko sprejmejo.Naj na zdajšnji šoli pošljejo dotedanje ocene novi šoli.Svetovalna delavka pa je seznanila o tem še razredničarko in ravnatelja,če se strinjata.Odgovor sva dobili že naslednji dan in je bil pozitiven.V naslednjih dneh-en teden je hči obiskovala pouk na novi šoli kot občanka,s 1.1.v novem letu je bila uradno sprejeta na drugo šolo.Seveda smo medtem obvestili prejšnjo šolo in jo izpisali....in vpisali tu.

Vse dosedanje ocene so se upoštevale, za strokovne predmete pa je hči pač morala še dobiti ocene za nazaj od septembra.Vse je naredila in uspešno končala 1.letnik.Zdaj je že v četrtem in nikoli ji ni bilo žal.....

Poslušaj hčer.Daj ji možnost .Pomagaj ji.

Prej bo prepisana,manj bo imela težav pri strokovnih predmetih.Ker bo manj učenja za nazaj.
Želim vama uspešno pot!
Default avatar

Zdrava_Pamet

Yutube je napisal/a:
Podpis!
Default avatar

absolutno se ne strinjam...

Zdrava_Pamet je napisal/a:


Ko izbiraš nove poti v življenju,nikoli ne veš,katera je prava.

To se pokaže šele z leti.

Ali si se odločil takrat prav,ali se nisi.

Jaz sem pač mama,ki v določenih trenutkih poslušam svojega otroka.Mu pomagam.
In ko se je moja hči odločila,da se bo prešolala,nisem takoj skočila.Šele po enem mesecu prošenj in vztrajanja sem presodila,da je treba nekaj narediti.
Ker sem imela tudi sama tako izkušnjo .V drugi šoli sem se tudi sama počutila mnogo mnogo bolje-oziroma začutila sem,da je to tisto pravo ZAME.Še danes sem srečna,da sem se takrat odločila prav.

Mislim,da je resnica,da se lahko v enem kolektivu počutiš čisto drugače,kot v drugem.


Tale zapis zgoraj (Zdrava pamet) mi diši po avtoritativnosti in ga ne sprejemam,ne maram.