Neljubljančani živijo v Ljubljani
Berem temo o ločenih Ljubljančankah in se spomnila sledečega; Sem rojena Ljubljančanka, v Ljubljani sem tudi odraščala. Ko sem se osamosvojila, sem imela željo živeti na deželi ali vsaj na periferiji Ljubljane, kar sem tudi uresničila. Med tem časom sem se preselila na drugi konec, spet na periferijo. V sami Ljubljani me ne veseli živeti, četudi sem dnevno tam.
Opažam pa, da veliko neljubljančanov, ki jih poznam, živijo v Ljubljani in se jim to zdi statusni simbol. Večina teh je prišla iz res odročnih krajev Slovenije in najem ali nakup stanovanja v Ljubljani se jim zdi življenjski dosežek.
Jaz sem pa tako srečna, ker živim v mirnem okolju, brez hrupa in industrije, polnem zelenja, svežega zraka, naselje je manjše, v Ljubljani pa sem tako hitro kot iz enega konca Ljubljane na drugega.
Kdo je torej Ljubljančan? Jaz, ki sem tam rojena in odraščala, pa zdaj živim drugje, ali priseljenci iz drugih krajev v Ljubljano?
Ne vem no, dejansko ne poznam človeka, ki bi mu bila selitev ali življenje v LJ statusni simbol. Prej obratno. Jaz sem se vsem sokrajanom iskreno smilila, ko sem se preselila v LJ. In se spomnim, da so se tudi meni smilili ljudje, ki so se odselili tja. En sošolec iz OŠ se je v 7. razredu s komplet družino preselil v LJ in meni se je zdelo to zelo tragično.
Po teh kriterijih sem pa jaz Ljubljančanka, sem mislila, da boste zahtevali rodovnike za vsaj petsto let nazaj. Za koliko prednikov pa to velja? Samo po očetovi strani, kot se za patriarhalno družbo spodobi, ali tudi po materini? A kakšna neljubljanska prababica je dovoljena, ali to vse pokvari?
Zmešani ste.
Kar se mene tiče, z mojega čistokrvno ljubljanskega piedestala, so Ljubljančani vsi, ki živijo v Ljubljani, delajo v Ljubljani ali bližnji okolici, tukaj šolajo otroke, hodijo k zdravniku, v trgovine in na kulturne prireditve, v glavnem živijo tukaj.
Ni za kaj.
Rodovnike si pa nekam vtaknite.
Avtorica, kaj zdaj hočeš, medaljo, pohvalo za čistokrvnost. Priklon, mogoče diplomo, ker si tako pametna in si se preselila v vas. Če ti je to življenjski dosežek…
A to šteje, da sta babica in njena družina čistokrvna LJubljančana. Ali se zdaj lahko vpišem v tvoj elitni klub.
Evo, ravno zaradi takih kur, kot si ti, vse LJubljančane drugi sovražijo. Ker misliš, da si nekaj več, ker se obnašaš, kot da si požrla vso znanost tega sveeta, ker si se rodila v Ljubljani. Smiliš se mi
No jaz sem pa 40 let preživela v centru Ljubljane in se potem po spletu naključij preselila 10 km iz Ljubljane. In se ne bom nikoli navadila, se že vedno počutim Ljubljančanko.
Je pa seveda odvisno, kakšne prioritete ima posameznik v življenju. Če mu je najpomembnejša narava pa hiša z vrtom za solato in take zadeve, seveda nima smisla živet v mestu. Meni do hiše ni kaj dosti, za moj način življenja je stanovanje v bloku bolj primerno. Pogrešam pa vse stvari, ki so mi bile v centru Ljubljane dosegljive peš, en kup prireditev in kulturnih ustanov, veliko dogajanja skoraj v vseh letnih časih. Tudi do narave ni daleč, peš na Golovec, v Tivoli, do Rožnika… Solate in ostale zelenjave imajo pa na tržnici, do katere sem imela peš slabih 5 minut, toliko, da jo prodajajo.
Zdaj se moram pa za vsak obisk Ljubljane vsest v avto, se peljat, tam iskar parking…
Ampak eni takih stvari itak ne boste nikol kapirali.
In ja, ker sem rojena v Ljubljani, se še zmeraj počutim Ljubljančanko, čeprav nimam čistokrvnega 100 let starega ljubljanskega rodovnuka…
No, jaz sem take sorte tič. Mene je življenje na periferiji ubijalo. Knjižnica odprta 2 uri na teden (če), nobene kulturne prireditve, 1x letno gasilska veselica, Sem šla nazaj v Staro Ljubljano.
Ker uživam, ko grem na tržnico in pristopi do mene gospa, ki je pripravila čaj za mojo bolno mamo. Grem naprej, mi pomaha gospa, ki je prihranila perje korenja, pese, repe itd. za hčerkino kunčico.
In imam peš 5 min do opere, gledališča, galerij… Enim nam to pač veliko pomeni,
Hvala bogu imam v Ljubljani družbo pritepencev z vseh koncev in krajev. Ne samo iz Spodnjega Dupleka, še od precej dlje so se ljudje preselili sem. In potem en drugemu ne očitamo nečistokrvnega ljubljanskega porekla, ker smo vsi na istem. Živimo v Ljubljani, zato smo Ljubljančani. Če/ko se bo kdo preselil, bo pa kaj drugega.
Še JFK je rekel, da je “ein Berliner”, pa je bil samo dva dni v Berlinu.
Vsakič umrem od smeha, kadar kdo naklada, da se je odselil na vas zaradi miru in svežega zraka. Kjerkoli v vukojebinah sem kdaj po sili razmer prespala, povsod smrdi po kravjem dreku, če imaš srečo, in po dizlu, kurjenju odpadkov, umetnih gnojilih in pesticidih, če je nimaš. Zgodaj zjutraj, še pred zoro, se začnejo dret ptiči, kure, krave, malo kasneje pa domorodci poženejo cirkularke, traktorje in vso ostalo težko mašinerijo, pa naj bo petek ali svetek.
Miru in svežega zraka v Ljubljani ne zamenjam za nobeno vukojebino.
Kaj ap ti glumiš avtorica….. ti se maš zdej kao za nekaj več al kako, pozablajš pa, da so tvoji predniki mogoče jebal ježa preden so prišli v Ljubljano. Osebno pa mislim, da se staronaseljencem vidi že po obnašanju kdo in kaj so…Vsak pa pripada v osnovi tistemu kraju v katerem je otroštvo preživel…..
Nisem Ljubljančanka, nikoli nisem želela postati ali biti Ljubljančanka in tudi Ljubljane ne maram.
Vendar, v Ljubljani živim, tako je pač naneslo.
Drugega doma nimam, niti možnosti za selitev.
Ne počutim se pritepenke, niti manj vredne občanke, vendar…
če se bo kadarkoli pokazala priložnost, da Ljubljano zapustim, ne bom razmišljala niti sekunde in odšla bom takoj.
Povsod je lepše kot v Ljubljani!
Sam živim v LJ nekje 10let, pa se še nimam za ljubljančana.
vidim ogromno prednosti mesta pred vasjo (predvsem v službah in javnem prevozu). Ima pa seveda tudi vas lahko prednosti pred mestom (na primer v vasi sem poznal skoraj vse, pa ni bilo malo ljudi… vsaj 500 v ljubljani pa še vedno ne poznam sosedov čez cesto, pa niso okoli kaki veliki bloki).
Žena je ljubljančanka že celo življenje, njeni starši prav tako, in komaj čaka da pobegne ven iz mesta.
Mene pa zanima, čisto tako iz firbca (nisem Ljubljančanka, imam tam nekaj sorodnikov, nimam nič proti Ljubljani, ne bi pa tam živela), kako je pri tebi naneslo, da si pristala v Ljubljani, če ti to ni bil cilj niti želja, in kako, da si nisi pustila nekih mostov za pobeg. Če ti ni odveč:)
Hvala.[/quote]
Ljubezen dela čudeže, samo to bom rekla:)