Pogovor o minimalni plači je do konca obscen, ker ga vedno vodijo ljudje, ki jih ta plača ne zadeva in ki so glede vpraš
»Najumnejša načela pravičnosti so tista, o katerih se medsebojno dogovorijo osebe pod poštenimi pogoji,« pravi filozof John Rawls, pogovor o nižanju in minimalnih plačah pa nikoli ne vključuje tistih, ki jih prejemajo, nikoli ta »dogovor« ni sprejet pod minimalno poštenimi pogoji. Je nasilni akt močnejšega, je uvedba mezde namesto že tako tragično uborne plače, ki ne zasleduje ne pravičnosti, ne kakovosti opravljenega dela in ne minimuma dostojnega življenja. Ne zasleduje niti kriterija ekonomske in gospodarske uspešnosti, saj je odprava minimalne plače v podjetju lahko le dokaz popolne menedžerske nesposobnosti. Zasleduje le interes peščice na vrhu.
Kriza torej globoko posega v sam etični temelj, ki nas dela ljudi, v naš čut za poštenost, solidarnost, sočutje. Svoje brutalne zahteve vceplja v psihološki humus vodij, ki izgubljajo čut za pravično in ki jih mešanica strahu za lastni položaj in opoja moči spreminja v družbeni humus totalitarne družbe, v kateri preživetje zahteva, da stopimo na grlo sodelavcu.
Dostojen človek mora ob tem povesiti oči od sramu. Samo popolni pokvarjenec si drzne reči, da na tak način rešujemo državo. Če je to dopusten način, potem je dopustno vse, prisilno delo, prostitucija, otroško delo, plezanje čez trupla, vse, kar res prinaša dobiček. Toda če je dopustno izstradati delavce, potem je dopustno vreči direktorja skozi okno. Če je konec družbene pogodbe, potem je neposlušnost edina možna etična drža.
http://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/vzgoja-rabeljskega-srca
In potem, ko dobivaš minimalno plačo, ki ti je vsaj določena, ti nek monovec v “ksiht” pove, da je tvoja nizka plača taka zato, ker si nesposoben.
Aja, hvala lepa, prijaznim ljudem za vzpodbudne besede.
Ko bojo taki ljudje zasedli položaje, tudi zajamčenih plač ne bo več.
koga še briga čolevek, solidarnost, sočutje? Preživelo v nekih (menda) komunistinih časih!
Kadar mi kdo tako srčen kot si ti začne govoriti o solidarnosti, ga vedno pobaram koliko je sam solidaren? Tu mislim na to, koliko nekdo sam prostovoljno pomaga drugim od svoje plače.
Do sedaj so bili še vsi “solidarni” z denarjem drugih ljudi, od svojega pa nočejo dati.[/quote]
Res je. Vsi se pritožujejo samo čez tajkune, politike in podobne. Seveda imajo oni močan vpliv in moč nad nami, ampak tudi raja v odnosih med sabo nismo nič boljši kot so oni v odnosu do nas. Vsak bi te zajebal, če te le more, za svojih pet centov koristi. Vsi bi nekaj o poštenosti in pravičnosti, ko pa recimo navaden človek navadnemu človeku oddaja stanovanje ali prodaja rabljen avto, takrat pa ni več humanističnih načel. Takrat pa samo še sebičen ekonomski interes in zvijačnost igrata vlogo. V službi tisti ubogi delavci na minimalcih še kako lezejo nadrejenim v rit za ugodnosti in spletkarijo drug proti drugemu. Zaposleni na minimalcih tarnajo nad svojo krivično usodo, hkrati pa nezaposlene, ki so še na slabšem imenujejo za parazite, lenuhe in nesposobneže. Ubogi mali človek ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi izživel svojih sadističnih strasti nad nekom, če se mu le prikaže priložnost, da naleti na koga šibkejšega in še bolj ubogega od sebe.
Precej bliže resnici je prišel z dvema odstavkoma Hrovat na Siolu.
Ker se po slovenski medijski maniri pač spodobi zgledovati po Nemcih, naj bo tukaj zgled podjetniške etike Wolfgang Grupp. Možakar je lastnik tekstilnega podjetja Trigema, za katero je značilno, da svoje izdelke proizvaja izključno v Nemčiji. Pred dnevi se mu je zapisalo tole: “Že sama diskusija o minimalnem dohodku pomeni za nas podjetnike načeloma sramoto. Za podjetnika bi moralo biti samoumevno, da plačuje svojim delavcem toliko, da lahko od tega živijo.”
Kot verjetno večina že ve, se besede navezujejo na aktualna pogajanja pri sestavljanju vladne koalicije, pri katerih zelo pomembno vlogo igra ravno vprašanje o zakonsko določeni minimalni plači. (In zadnje raziskave kažejo, presenetljivo, da zahtevo stranke SPD – 8,50 evra na uro – podpira kar 83 odstotkov vprašanih.)
Po Gruppovem mnenju podjetnik, ki bi mu minimalni dohodek predstavljal preveliko breme, bodisi proizvaja napačen produkt, kar pomeni, da je kot podjetnik povsem odpovedal, zato je bolje, da podjetništvo prepusti tistim, ki znajo, bodisi skuša svoje delavce izkoriščati, kar je nesprejemljivo. In da ne bo kakšnega nesporazuma: Grupp ni proti zakonsko določeni minimalni plači, nasprotno, po njegovem mnenju je nujna, ker se bo z njo preprečilo, da bi brezvestni podjetniki konkurenčno prednost dosegali na plečih delavcev. Sramotno se mu zdi torej to, da se je o njej sploh treba pogovarjati. Skratka, konkurenčnosti ni dopustno graditi z izkoriščanjem delavcev, to namreč po njegovem mnenju ni poanta tržnega gospodarstva.
Gruppova drža je potemtakem diametralno nasprotna drži, ki se je uveljavila v anglosaksonskem anarhokapitalizmu in ki se očitno čedalje bolj uveljavlja tudi v sami Nemčiji.
Kar se pa tiče raje, pa se ne imenuje raja kar brez veze.
Ali je ‘raja’ odsev njihovih vodij ali obratno?
Bruhci, pa ti sploh veš, da ne Nemčija, ne Avstrija, ne Švica nimajo zakonsko predpisano minimalno plačo (razren nekih panožnih pogodb samo v nekaterih panogah). Za razliko od “anglosaksonskih” ZDA kjer je že mnogo let v veljavi.
Včasih se je dobro malo izobraziti in ne samo C/P od drugod.
G Grupp je sicer lepo povedal bistvo: Po Gruppovem mnenju podjetnik, ki bi mu minimalni dohodek predstavljal preveliko breme, bodisi proizvaja napačen produkt, kar pomeni, da je kot podjetnik povsem odpovedal, zato je bolje, da podjetništvo prepusti tistim, ki znajo, bodisi skuša svoje delavce izkoriščati, kar je nesprejemljivo.
Vendar ni naloga države, da izkoriščevalske podjetnike na tak način onemogoči, temveč da zagotavlja tako prosto podjetniško pobudo, da imajo izkoriščani delavci možnost hitro najti bolje plačano delo.
Kadar mi kdo tako srčen kot si ti začne govoriti o solidarnosti, ga vedno pobaram koliko je sam solidaren? Tu mislim na to, koliko nekdo sam prostovoljno pomaga drugim od svoje plače.
Do sedaj so bili še vsi “solidarni” z denarjem drugih ljudi, od svojega pa nočejo dati.[/quote]
Saj dajem od svoje plače vsak mesec in to zelo veliko denarja. Ne želim, da gre ta denar za politike, banke, RKC in denacionalizirance. Želim, da gre za nezaposlene, bolne, upokojence, šolstvo, infrastrukturo, kulturo. To je moj denar in s svojim denarjem želim biti solidarna.
@spet C/P brez pameti – ker ne vem, s kom se pogovarjam, bo odgovor malo težji….
Hvala za compliment. Če bi prebral C/P, bi prebral tudi, da “…se besede navezujejo na aktualna pogajanja pri sestavljanju vladne koalicije ” ….- v Nemčiji.
Kopirano besedilo govori samo zase.
Postavil sem vprašanje ob koncu. Si razmislil kaj o njem?
Vendar ni naloga države, da izkoriščevalske podjetnike na tak način onemogoči, temveč da zagotavlja tako prosto podjetniško pobudo, da imajo izkoriščani delavci možnost hitro najti bolje plačano delo.
Kdo pa je država? So izkoriščevalski podjetniki del države ali le izkoriščani delavci.
Poveži vprašanje o “raji” in “državi” in “politikih” (iz zadnjega odgovora), pa napiši kaj z dodano vrednostjo. 😉