Džizs no a so moški res že take copatke, da jemljejo od žene priimek
Kakšne bedarije pišete tukaj, da to ni res. Sploh ne poznate razlogov, zakaj je nek ženin prevzel ženin priimek. Takoj pomislite na copato. Saj vemo, na misel ti pride tisto, kar je tebi znano. Torej, si ti sam copata ali ga imaš doma. Moja znanca sta prevzela priimek nevestine babice, oba svoja pa sta opustila. Imela sta konkretne razloge, zato sta se tako odločila.
Ženske z dvema priimkoma, da ne naštevam poklicev – so večinoma tiste z diplomami. Če se hočejo z diplomo kje izkazati, morajo v primeru,da so prevzele možev priimek, prilagati še poročni list. Zato je bolj enostavno, da ohranijo tudi svoj dekliški priimek.
Kakšne bedarije pišete tukaj, da to ni res. Sploh ne poznate razlogov, zakaj je nek ženin prevzel ženin priimek. Takoj pomislite na copato. Saj vemo, na misel ti pride tisto, kar je tebi znano. Torej, si ti sam copata ali ga imaš doma. Moja znanca sta prevzela priimek nevestine babice, oba svoja pa sta opustila. Imela sta konkretne razloge, zato sta se tako odločila.
Ženske z dvema priimkoma, da ne naštevam poklicev – so večinoma tiste z diplomami. Če se hočejo z diplomo kje izkazati, morajo v primeru,da so prevzele možev priimek, prilagati še poročni list. Zato je bolj enostavno, da ohranijo tudi svoj dekliški priimek.[/quote]
Jaz priimka nisem spremenila, ker sem se uveljavila z dekliškim priimkom in bi bilo smotano razlagat, sem Micka Kovač, nekdaj znana kot Micka Novak. Sodelavka je recimo dodala možev priimek, ampak v poklicni sferi uporabljala samo dekliškega (kar je pa meni tako tako, ampak mož je vztrajal, da mora vsaj dodati njegov priimek – se kdo čudi, da sta ločena?).
En kolega je dodal ženin priimek, ona ni njegovega.
Razlogi so najrazličnejši, dogovori tudi. Živi in pusti živeti. Dva priimka in dve imeni so v nekaterih državah tradicija in nekaj normalnega. Na Islandiji se otroci pišejo po očetovem imenu, izjemoma po maminem. Ne moreš sploh spremeniti priimka, razen v nekih izjemnih primerih.
Le s čim se nekateri ukvarjate. Vsak naj se sam odloči, kaj mu najbolj ustreza. Tudi jaz poznam primer fanta, ki je prevzel priimek od žene. On že ve zakaj, le zakaj bi se kdo v to vtikal. Jaz sem poročena več kot 30 let in imam možev priimek,ki mi je sicer zelo všeč. Če bi se poročila v današnjem času, pa bi obdržala tudi svojega, če ne zaradi drugega, v spomin na pokojnega očeta.
obeh, o mami, a ti to samo po priimku al kako? Na živce mi gredo dvojna, trojna imena, še bolj pa dvojni trojni priimki!!![/quote]
A bejž no! 🙂 Samo to mi povej, kje pri nas ti srečuješ ljudi s tremi imeni oz. priimki? :-))) V pravnem prometu defintivno ne moreš. Torej na živce ti gredo pa vseeno, a ne? :-))) Revšna uboga….
In ko smo že pri dvojnih imenih in priimkih. Ja, ime se meni res ne zdi praktično, dva priimka pa pri otrocih, kjer imata starša vsak svoj priimek, vsekakor. Ker kljub prepričanju tule, se marsikdaj vseeno zgodi, da mora npr. mama (to je še vedno pri nas v večini) dokazovati, da je otrok res njen (ker se pač piše drugače). Tako je defintivno bolj enostavno, če ima otrok vsaj en priimek njen. Da bi imel pa samo maminega, bi bila pa po prepričanju nekaterih prava katrastrofa, a ne? :-)) Ker potem fotr ni pravi dec, pa ker bi se mu surla v tla ugreznla, če bi se njegov otrok pisal drugače kot on. Tako kot “mora! žena ob poroki prevzet možev priimek, sicer je cela štala, a ne? :-)))
Ja, tako lepo je to pri nas, kjer imajo eni kekci čas, da ugotavljajo, kaj vse jim gre na živce (čeprav s s tem npr. sploh ne srečujejo, še manj pa jih briga).
obeh, o mami, a ti to samo po priimku al kako? Na živce mi gredo dvojna, trojna imena, še bolj pa dvojni trojni priimki!!![/quote]
Ja in kaj zdaj ,če gre to tebi na živce.Dokler je št.imen,priimkov zakonsko določeno pomeni,da se ljudje tega lahko poslužujejo do določene št.
Kdo pa misliš da si,da bojo šli zdaj zakone zaradi tebe spreminjat in zaradi tvojih živcev?
Spust se na realna tla.
obeh, o mami, a ti to samo po priimku al kako? Na živce mi gredo dvojna, trojna imena, še bolj pa dvojni trojni priimki!!![/quote]
A bejž no! 🙂 Samo to mi povej, kje pri nas ti srečuješ ljudi s tremi imeni oz. priimki? :-))) V pravnem prometu defintivno ne moreš. Torej na živce ti gredo pa vseeno, a ne? :-))) Revšna uboga….
In ko smo že pri dvojnih imenih in priimkih. Ja, ime se meni res ne zdi praktično, dva priimka pa pri otrocih, kjer imata starša vsak svoj priimek, vsekakor. Ker kljub prepričanju tule, se marsikdaj vseeno zgodi, da mora npr. mama (to je še vedno pri nas v večini) dokazovati, da je otrok res njen (ker se pač piše drugače). Tako je defintivno bolj enostavno, če ima otrok vsaj en priimek njen. Da bi imel pa samo maminega, bi bila pa po prepričanju nekaterih prava katrastrofa, a ne? :-)) Ker potem fotr ni pravi dec, pa ker bi se mu surla v tla ugreznla, če bi se njegov otrok pisal drugače kot on. Tako kot “mora! žena ob poroki prevzet možev priimek, sicer je cela štala, a ne? :-)))
Ja, tako lepo je to pri nas, kjer imajo eni kekci čas, da ugotavljajo, kaj vse jim gre na živce (čeprav s s tem npr. sploh ne srečujejo, še manj pa jih briga).[/quote]
kaj se pizdiš, preberi bolj dobro, ne pa takoj v luft, kot svinja v buče, meni ne gre NIHČE na živce, ki ima več priimkov in imen, zaradi mene jih lahko imajo, kolikor želijo, na živce mi pa gre pri meni osebno, zato tega ne prakticiram…in je samo moja stvar in stvar mojih ožjih sorodnikov, kako se bo kdo od mojih pisal… a bo zdej??? Lahko ti pa tudi narišem :)))