spogledljivka je napisal/a:.... torej vsaki zaljubljenosti, ki se ti zgodi, je treba dati možnost, da iz nje narediš ljubezen, oziroma naredita ljubezen. Če je delo neproduktivno, je bilo to samo stanje zaljubljenosti, ki pa tudi izgine čez čas. Kdaj pa potem pride trenutek odločitve, ki pojmuje ljubezen. Zaljubljenost je stanje, ljubezen je odločitev. A ta odločitev, da greš dlje kot gre zaljubljenost ali da vztrajaš da druga zaljubljenost, ki se pojavi ob ljubezni te ljubezni ne zmoti? Se ob pravi ljubezni druga zaljubljenost sploh lahko zgodi, je lahko tako močna, da pravo ljubezen ogrozi? ....
Hvala za zanimive odgovore....aja, pa še to me zanima, ali te stvari družboslovci vidijo drugače kot naravoslovci, moški drugače kot ženske?
Svobodnjak nebi dal vsaki zaljubljenosti priložnost. Prostak pa. Delati iz zaljublenosti ljubezen, v prvi vrsti pomeni, razčistiti pri sebi kaj te vodi. Če te potešitev spolne sle, streha nad glavo, otrok,.... Potem to ni to... In prav tukaj, na začetku, ljudje delajo največ napak. Ne poznajo se dovolj, ali pa direkt lažejo samemu sebi. Seveda so ob razhodu krivi drugi.... On je tak in tak, ona je to in to nardila,...........................................................................................................................
Trenutek odločitve ki pojmuje ljubezen pride, ko je človek dovolj zrel. Ali si v takem stanju, najlažje ugotoviš tako, da niti sebi niti drugim, sebe ne skrivaš. Tudi v trenutkih ko se ljudje polastijo tvojega dostojanstva... Imeti ljubezen v sebi pomeni, da partnerja ne rabiš (da bi te zaščitil, te bodril, ti zadovoljeval nepotešenost iz otroštva,...) ker si znaš sama to narediti, preskrbeti. Temveč si partnerja želiš, da bi vse to kar imaš,(ljubezen) delila (izmenjevala), v prvi vrsti z partnerjem, v drugi vrsti skupaj dajala vajinemu otroku...
V času gradnje ljubezni med partnerjema, ne more priti do zaljubljenosti zunaj vajinega odnosa. Ker bi to pomenilo, da ima eden preveč časa.... In se na tebi samo šlepa.... dokler ne bo našel nove skušnjave...
Ljudje ki so resnično ljubili, po koncu parterstva, (smrt, razhod) praviloma (dolgo) ostanejo sami.