Forum.Over.Net

Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

Oktobrsko branje

Default avatar

Kerstin

Jojo Moyes: Ob tebi

Knjiga ni brez vzroka hvaljena - lahko je razumeti, da s preprostim slogom prepriča širše kroge bralcev in hkrati kritike s tem, ko stopa po spolzkem področju nečesa, kar bi se zlahka sprevrglo v patetiko, jeremijado, črno zamorjenost ali pocukran holivudski kliše - pa se NE. Tu bi rekla, da avtorici niti enkrat ne zmanjka sape; ko je šla knjiga proti koncu, me je začelo skrbeti, da se bo ta izrodil v nekaj, kar bi vrglo senco na vse prejšnje branje - a se NI. Da, tudi meni so parkrat ob branju pritekle solze. Tem globlje me je zabolelo, ker je Will vsaj imel to možnost, možnost odločanja in možnost udejanjenja (ta možnost pa ni dana vsem, ne prva ne druga; tisti, ki me poznate oz. ste že prebrali Čisto sam na svetu, veste, kaj mislim).

Torej zgodba o tetraplegiku, človeku, ki je pred nesrečo zajemal svet z veliko žlico (in to tudi grobo) v vseh smislih; in o njegovi "varuški", ki je pred srečanjem z njim živela v svojem malem, ozkem, stagnirajočem svetu. Ona mu da, česar mu ni mogel dati nihče drug; in on ji odpre oči, kot jih ji ni mogel nihče drug. Vsa čast pisateljici (njen občasni ironični humor mi je prav tako kot tema te knjige nadvse blizu). Zgodba ves čas teče v nekem umirjenem loku, si vzame čas, da se "naredi", dogradi, da imaš kot bralec čas in možnost, da se ji prepustiš (da ne hlastaš za koncem) in o njej že sproti razmišljaš.

Toplo priporočam!
Default avatar

Lissa*

Patrick Ness - Trilogija Hrup in kaos

Čeprav gre za mladinsko fantazijo, trilogijo priporočam tudi odraslim bralcem. Knjige so polne moralnih in etičnih vprašanj, ki jih pisatelj prepleta z naivno preprostostjo glavnega junaka. Napeta akcijska zgodba vodi bralca v življenje na oddaljenem planetu, kakor se zatečejo ljudje po uničenju Zemlje. Seveda naselitev ni preprosta, saj se v borbo za svoje preživetje podajo prvotni naseljenci planeta, življenje prišlekov pa oteži tudi virus, ki prizadene vse moške in povzroči vsesplošno hrupno branje misli drug drugemu. In kot da vseh težav še ne bi bilo zadosti, se najde med naseljenci "novi Hitler", ki bi rad zavladal celemu planetu.

Skratka, napeto, nasilno, v knjigah je zelo nazorno prikazano "pranje možganov". Ves čas ima bralec občutek, da glavnima junakoma, najstnikoma Toddu in Violi, ne bo uspelo preživeti, ampak kot se spodobi za tovrstno literaturo, je konec sicer krut, a ne povsem neusmiljen.

Zelo priporočam ljubiteljem tovrstne literature.
Default avatar

zgrešila

Pisala v napačnem postu:(((

Trenutno je v delu Dnevi zvezd in krvi, Laini Taylor - fantastika, drugi del trilogije Hči dima in kosti - večni boj med angeli in demoni oziroma himerami.

Ni za tiste, ki fantastike ne marate, za ljubitelje pa - luštna knjiga - ni sicer presežek v smislu Murakamija, ampak tudi take knjige pašejo.
Default avatar

koliko je 23 minus 8?

Berem:

Voda za slone (Sara Gruen)
Default avatar

ena1111

Komaj sem čakala še na sedmo knjigo Avgusta Demšarja in zdaj je končno tukaj: Miloš

Se že veselim nocojšnjega večera ;-)
Default avatar

Kerstin

James Rollins: Amazonija

Naslovnica obljublja "srhljivko", zato me je premamila ... A če že, potem je to grozljivka. Občasno me je kar streslo (od gnusa), strah me pa ni bilo. Branje za zabavo, večina vsebine se bo najbrž kmalu razkadila, o kakšnem posebnem slogu pa tudi ne bi mogla govoriti - je pa napisano solidno, ni škart. Nekaj med Izbruhom in Jurskim parkom in Anakondo ... :) Zanimiv povzročitelj, to vsekakor - zame nekaj novega! Konec (žal, a pričakovano) predvidljiv, a - kot rečeno - za razvedrilo in "odklop" (vsaj zame) veliko boljše od kake Quickove ali Garmondove ... Veliko "akcije" in dialogov.

Priporočam ljubiteljem žanra oz. lahkotnejše literature ter pustolovk.
Default avatar

Kerstin

P. S. Moram pa pokritizirati oblikovanje. Res se mi zdi od sile, da vržejo v slovenski prevod zemljevide z angleškimi zemljepisnimi imeni, poleg tega pa so strašno slabo poskenirani. Kot bi gledali fotografijo fotografije fotografije. :/
Default avatar

Pik

Krese: Da me je strah?

Ne vem, bolj sem se mučil kot užival. Lep, pretanjen jezik, toda vseskozi me je motilo to, da imajo pripovedovalci isto dušo, ista hrepenenja in isti jezik. To bi avtorica lahko speljala drugače, že
zato, ker je bila psihoterapevtka. Določeni prizori so mi bili preveč ciljni in neprepričljivi.

Bulgakov. Mojster in Margareta

Prebral tri začetna poglavja in se mučim. Pravijo mi, da se bo trud poplačal, če se bom prebudil do 100 strani, ko vse postane zanimivo.

Pretrgano življenje: Dnevnik Etty Hillesum

Sem nekje na sredini in od prve strani občudujem avtoričino iskrenost, ki je čisto drugačna kot pri Da me je strah, kjer deluje papirnato. Bolj ko druga svetovna vojna dobiva mračne in nedoumljive poteze, bolj se v Etty prebuja človekoljubnost in spoznanje, da svet in ljudje v njem niso črno-beli in da je delitev na dobre in slabe treba preseči.
Default avatar

tamala_8*

no-ja je napisal/a:

Od istega pisatelja sta ravno za mano Looking for Alaska in po navdušenju nad njo takoj še Paper Towns. Ravno tako knjigi o najstnikih, tako intenzivni, da z veseljem šibaš po njihovih norih brzicah raziskovanja, z njimi tuhtaš in razmišljaš in rasteš in čeprav so najstniška leta že zdavnaj za mano, sem občutila vse tisto, kar so občutili sami.

Lahko rečem, da je trenutno John Green moj najljubši pisatelj. Ko sem zaključila z Looking for Alaska in se lotila Paper Towns, sem po nekaj prebranih odstavkih sprva mislila, da bo podobna zgodba opisana v malo drugačni luči, vendar ne, sproti me je navduševalo, kako me je vsaka reč, vsak dogodek znova presenetil.

Na polici je še nekaj njegovih, bomo videli, katera bo naslednja na vrsti.
Default avatar

Katja10

William Trevor: After Rain

William Trevor ne razočara: upravičen pobiralec številnih pomembnih nagrad (whitbreada je dobil večkrat), mislim, da je bil tudi večkrat v ožjem izboru za bookerja. Brezhiben stilist, mojster malih dram, zaziranja v preteklost, z zmožnostjo, da bralca sredi življenjskega kaosa upočasni in zaziba v mir.

Tole je zbirka kratkih zgodb, ki jih je napisal kakih petnajst, vendar je šele druga, ki sem jo prebrala, poleg Other peoples worlds. Knjiga premore vse odlike tega avtorja: eleganco, občutljivost, izbrušen slog. Če bi ravno želela biti sitna, bi rekla, da me kak konec ni prepričal docela in da bi se katera od teh zgodb "bolje počutila", če bi jo raztegnil v kratek roman.

Za lažjo predstavo: če vem je všeč Edna O'Brien, nemara celo letošnja Nobelova nagrajenka Alice Munro (ja, to je bila IMHO res dobra odločitev, ki ni podlegla ne modi in ne politiki) in drugi "avtorji brisanja prahu", kot se je nekoč izrazila Oja, je Trevor prava izbira.
Default avatar

hermiona

Katja, zelo zelo se strinjam z vsem, kar si napisala:)

William Trevor je tudi meni izredno všeč in me prav nikoli ne razočara. Kadarkoli si zaželim knjige, pri kateri ni dvoma, da bom z njo zadovoljna, posežem po Trevorju.
V finalu za bookerja je bil leta 1991 s kratkim romanom Reding Turgenev. Odlična knjiga! Kakor tudi vse ostale - Felicia's Journey, My House in Umbria...Za bookerja je bil nominiran tudi z The Story of Lucy Gault in Love and Summer, se mi zdi.
Njegove kratke zgodbe so pa tako ali tako sijajne.

Vesela sem, da je Alice Munro dobila letošnjo Nobelovo nagrado! Njene zgodbe spadajo v isto kategorijo kot Trevorjeve. Odlične so. Če bi zmagal Haruki Murakami, ki je bil menda prvi favorit, bi bila razočarana.
Edina stvar, ki me pri podelitvi letošnje Nobelove nagrade žalosti, je ta, da je zdaj skoraj popolnoma jasno, da William Trevor Nobelove nagrade ne bo dobil.Gospod je že precej v letih in v bližnji prihodnosti še ene nagrade piscu kratkih zgodb pač ni pričakovati.
Default avatar

karlinne.

Jodi Picoult: Rojena iz tvojega življenja

Dobro branje, samo se zelo čuti ameriški pridih, 'amerikanizirane fore' in besedne igre ter način, kako se ljudje obnašajo - včasih si jih skorajda zamišljam kot v kakem ameriškem filmu, kar vidim sceno:)

Glavna junakinja je na trenutke dokaj cinična, kar k 13-letnici ravno ne spada, samo glede na to, kaj preživlja, recimo, da je res zgodaj odrasla.

Kao kontroverzna zgodba, čeprav zame ne - imam sama dokaj trdno stališče in sem absolutno na strani glavne junakinje, njena mati mi gre pa na jetra:) Se mi zdi čista grozljivka, kaj sta ta dva starša storila pa čeprav je morda v očeh kolektiva njuno početje kao razumljivo. Zame pa je akt čiste dehumanizacije lastnega otroka.
Default avatar

Kerstin

Haruki Murakami: 1Q84

Na 264. strani odloženo.
To se mi še ni kdaj zgodilo - da bi prebrala toliko strani in potem nepreklicno odložila.
Murakamija, kot vemo, hvalijo tako bralci kot kritiki; kandidiral je za Nobelovo in sploh. Zato mu bom (ali pa sebi :) dala še eno možnost. Npr. z Norveškim gozdom, ki jo silno priporočajo.
Zgodba me ni odbila zaradi pridiha ZF. Nasprotno - to me je še posebej pritegnilo. Skorajda neopazen prehod v (sprva?) le malce drugačen svet ... za to sem čisti "sucker". Tengova zgodba je poleg tega nekaj, s čimer se lahko do neke mere poistovetim. Namreč z delom (pozor: spojlerček, čeprav s samega začetka knjige), v katerem mora (predvsem jezikovno) popravljati obetaven roman.
Poleg tega Murakami nesporno zna. Zna pisati, pripovedovati, čeprav mu nekateri očitajo počasnost. Neka kritičarka je tale roman celo označila za 1000 strani o ničemer. :)

A jaz bi z užitkom počasi potovala skozi vse tole, če ne bi vmes - POZOR, SPOJLERJI V CELOTNEM ODLOMKU - najprej po malem, nato pa že prav obširno - vrival tako cenene erotike (ni najboljši izraz; pornografija pa tudi ne, no, vsaj jezik je tak, tehničen: "v anusu je čutila spomin na penetracijo"). Kot izvemo iz že skoraj vsakega ameriškega filma - Murakamiju pa se očitno zdi, da je tema primerno sveža za (mdr.) ZF-roman - prav vse študentke (če že ne v resničnem življenju, pa v mokrih sanjah moških) v času študija vsaj enkrat preizkusijo seks z žensko (tako kot, mimogrede, vse neveste/ženini dobijo pred poroko "cold feet"). Prav cenena "ameriškost" je ena od stvari, ki mu jo prav tako očitajo nekateri kritiki. Sem se malce pozanimala, ker sem bila preprosto osupla nad rečjo, ki sem jo morala odložiti z občutkom, da že dolgo nisem bila tako nategnjena, ali lepše rečeno, ogoljufana. Da tako rekoč na začetku knjige, potem ko že zgradi zasnovo Tenga kot, če si drznem(o) reči, "normalnega", morda celo kanec dolgočasnega, a vendar simpatičnega tipa, meni nič tebi nič naredi iz njega totalnega creepsterja (tip se spominja, kako je leto in pol star (!) videl mamo v beli spalni srajci, kako ji bradavičke sesa neki tip, ki ni njegov oče, in potem to sceno obnovi s svojo "redno" ljubico, pri čemer nemudoma orgazmira) - neprepričljivo. Ali pa je nekje vmes tudi Tengo postal "iz drugega sveta", vendar ne da bi bil bralec v to posvečen, kot je bil sicer? Puhli dialogi, ki naj bi jih bralec prežvečil, da bi iz njih - po stran za stranjo mučnega "nakladanja" - končno izvedel vse sočne podrobnosti o grupnem seksu, ki se ga Aomame ne spominja dobro? Saj me sploh ne zanima! Kadar mi prija brati erotično/pornoliteraturo, posežem po tem žanru. Tam vem, kaj smem pričakovati, in me ne more razočarati. Tu pa? Tu me zanima, zakaj sta na nebu dve luni! Ampak če hočem to izvedeti, moram skozi še eno napol lezbično sceno itd. itd., hkrati naj požrem, da sta punci po enonočni dogodivščini postali strašni prijateljici? Potem to ni bil seks, ampak ljubezen? Vsaj z ene strani? Se pravi seks = ljubezen? Tako sporočilo? E, hvala lepa, Muri. Tako strašno me pa tisto o dveh lunah tudi ne zanima. In vmes prevodi, kot je "oprala je spolovilo in anus". Kako, v pralnem stroju?
Nisem čistunka, in kot rečeno, včasih preberem tudi kaj erotičnega. Ampak če si izposodim tako cenjenega avtorja, ne pričakujem cenenosti. Naj bo zraven tudi seks, seveda, ampak prepričljiv; in ne tako, da se zdi, da je sam sebi namen - oz. kot da je s tem avtor k branju želel pritegniti vse tiste, ki se "palijo" (predvsem) na tovrstno branje.

To je moje mnenje. Glede na svetovno slavo in uveljavljenost avtorja se očitno pač motim. Ampak k sreči to še ne pomeni, da bi nekaj, kar čutim - kljub odličnim vmesnim delom - kot podcenjevanje bralca, morala prebrati do konca. (Dejansko sem se vmes počutila, kot da sem iz, kaj vem, Garpovega sveta padla v 50 odtenkov sive. :)

Tisti, ki ste prebrali obe, Norveški gozd in tole, prosim za nasvet. Ali v Norveškem gozdu uporablja iste "prijeme"? Potem se je sploh ne bom lotila. Škoda časa ob vseh čudovitih knjigah, ki me še čakajo.
Default avatar

Enka

Kerstin, nisem prebrala Norveškega gozda, sem pa kot zagreta tekačica prebrala O čem govorim, ko govorim o teku. In tudi to knjigo bi si upala komentirat kot "205 strani o ničemer, še o teku komajda". To je bila prva Murakamijeva knjiga, ki sem jo prebrala in me je povsem razočarala. Slava in cenjenost gor ali dol, jaz se z njim ne mislim več ubadat sploh :-).
Default avatar

insajder

Že leta se literarno razhajam z ljudmi, s katerimi se sicer literarno čisto dobro ujamemo, ko jim razlagam, da je Haruki M. po moje literarno hudo precenjen.
Default avatar

zanimivo

Moja prva njegova knjiga je bila pa ravno ta o teku:))). Nisem ljubiteljica takih aktivnosti, pa sem jo prebrala in ravno zaradi nje potem tudi vse ostale. Norveški gozd - ok, ampak bistveno bolj mi je bila všeč Kafka na obali, 1Q84 me je pa čisto pozavgala vase.)))), v nasprotju s Kerstin - tiste opise seksa sem enostavno preskočila, pa je bilo:)))
Default avatar

ninakravitz

Se popolnoma strinjam s Kerstin! Jojo Moyes Ob tebi je fenomenalna knjiga. Prebrana na mah. Drugače pa trenutno berem od Hosseinija In v gorah odzvanja. Za enkrat super!
Default avatar

Katja10

@insajder, @enka:

Mislim, da nas je že za majhen klub. Sama sem prebrala Norveški gozd, ki se mi je zdel več kot solidna knjiga za najstnike. Kaj prida več pa ne. Zatem sem poskusila še z dvema, naslovov se ne spomnim, pa sta me zmerno dolgočasili, ne ker bi bili zanič, ampak predvsem zato, ker česa več kot "več istega" v njiju nisem videla ... Nič zelo narobe, ampak pri vseh knjigah, ki jih v lajfu želim prebrati, se mi ni zdelo, da bi ju morala pod nujno tudi dokončati. Ja, tudi meni se zdi precenjen.

In če bi Murakami fasal Nobelovo, bi bila precej razočarana. Saj ne, da ta nagrada slovi kot jamstvo za dobro branje - zbirka Nobelovci to lepo dokazuje. Skratka & še enkrat: letošnji izbor me je pa očaral - da je pri vsem hrupu in dejavnikih, ki s književnostjo nimajo prav nobene zveze, a so dandanes tako zelo vplivni, žirija zmogla vse to odmisliti in "poiskati" Munrojevo, je bilo - vsaj zame - resnično lepo presenečenje.
Default avatar

mamenka

Pozdravljeni,

jaz trenutno berem:

Michal Viewegh: Letoviščarji

na splošno nisem ljubiteljica tega lahkotnega žanra, vendar imam trenutno nekoliko (pre)več časa, ker okrevam po operaciji, zato sem posegla tudi po knjigah lahkotnejšega tipa. Knjiga mi je kar všeč, ker je napisana tako realistično, da si človek zlahka predstavlja, kot da bi bil sam na avtobusu izletnikov, ki pelje proti Italiji.

še o Murakamiju:

v celoti se strinjam, da je literarno precenjen in da kvaliteta njegovih del ne govori sama zase

Moderatorji

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Nataša P
mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine
Gordana Rodinger