Ali moram nujno hoditi na roditeljske sestanke v vrtcu? Je to obvezno, moja obveznost?

Ne, ni ti obvezno. Najbolje, da se niti najmanj ne zanimaš kako poteka delo (kaj delajo itd) v vrtcu – varstvu tvojega otroka.
Še manj obvezne so govorilne ure – boh ne daj, da bi se pogovorila o tem kako je tvoj otrok v vrtcu (obnašanje, razvoj,itd).

Za svojega otroka se starši ne smete zanimati. Samo potem ne govorite da “naš pa že ni takšen”, če vas nič ne zanima o njem.

Pa zakaj imaš sploh otroka če te nič ne zanima o njem???

ma ni nujno, itak prebereš zapisnik sestanka, kjer so glavne informacije.

V vrtčevskemu obdobju smo bili točno 1x na roditeljskem sestanku. Službo imam vedno popoldan, neprestavljivo, mož pa po službi takoj pobere vse tri otroke in jih nima kam dati v varstvo. Plačevati varuške pa ne mislim, tako in tako lahko vse preberem na zapisniku.

Samo čakte malo no – nekateri novodobni starši s časa na pretek pa res pretiravate – pred 30, 40 leti nazaj naši starši niso tako množično za vsak letnočasni trzljaj hodili v šole in vrtce na sestanke. OK, ko so bile šole v naravi, pa morda uvodni sestanek na pričetku šolskega leta, ne pa vsak sestanek. Moji starši so bili vsega skupaj morda 2x v vrtcu ( ko so bili nastopi), pa 4x v OŠ, na morda 2x v srednji šoli. Dovolj za vse. Je pa res, da z menoj ni bilo nikoli nobenih težav, tudi zaradi katerih bi bilo potrebno priti sytaršem v šolo…

Tudi starši niso bili všasih tako vpeti v neke šolske obveznosti, druženja in družabna srečanja med seboj, kot je to v navadi danes po vrtcih, OŠ. In če ne prideš, si že tarča opravljanja, zakaj te ni. Nekateri pač imamo obveznosti, saj si vzamemo čas takrat, ko presodimo, da je pomembno, ne gremo pa na vsako druženje, na vsak sestanek, ker se nam to ne zdi potrebno. Ker kasneje, če otrok zna zapisati pomembne stvari, če redno domov nosi obvestila, če posluša in sledi navodilom, dobimo vsi pravilne informacije sproti. So pa seveda tudi govorilne ure in če kaj želiš izvedet o predšolskem ali šolskem otroku, zanjo zaprosiš in se pogovoriš. Še najbolj učinkovito, že leta.

Hudo kakšno vprašanje? Mene zanima vse v zvezi z otrokom. Od problemov, do pohval in napredka. Se zgodi da kdaj me morem priti ravno ta dan in to uro, se dogovorin za drug termin. Osebni pogovor ne odtehta zapisnika. In ne nakladajte da ste skoz zasedeni in da ful delate. Včasih moramo spremenit prioritete.

Samo čakte malo no – nekateri novodobni starši s časa na pretek pa res pretiravate – pred 30, 40 leti nazaj naši starši niso tako množično za vsak letnočasni trzljaj hodili v šole in vrtce na sestanke. OK, ko so bile šole v naravi, pa morda uvodni sestanek na pričetku šolskega leta, ne pa vsak sestanek. Moji starši so bili vsega skupaj morda 2x v vrtcu ( ko so bili nastopi), pa 4x v OŠ, na morda 2x v srednji šoli. Dovolj za vse. Je pa res, da z menoj ni bilo nikoli nobenih težav, tudi zaradi katerih bi bilo potrebno priti sytaršem v šolo…

Tudi starši niso bili všasih tako vpeti v neke šolske obveznosti, druženja in družabna srečanja med seboj, kot je to v navadi danes po vrtcih, OŠ. In če ne prideš, si že tarča opravljanja, zakaj te ni. Nekateri pač imamo obveznosti, saj si vzamemo čas takrat, ko presodimo, da je pomembno, ne gremo pa na vsako druženje, na vsak sestanek, ker se nam to ne zdi potrebno. Ker kasneje, če otrok zna zapisati pomembne stvari, če redno domov nosi obvestila, če posluša in sledi navodilom, dobimo vsi pravilne informacije sproti. So pa seveda tudi govorilne ure in če kaj želiš izvedet o predšolskem ali šolskem otroku, zanjo zaprosiš in se pogovoriš. Še najbolj učinkovito, že leta.[/quote]

podpišem.

Ni obvezno, je pa zaželjeno. Lani se nisem udeležila niti enega zato je ravnatelj sklical sestanek katerega sem se bila dolžna udeležiti, omenjena je bila tudi prijava na socialo, ker naj bi se nihče brigal za otroka.
Navkljub temu, da je hči neproblematična odličnjakinja in nadarjena učenka.

Če je pa tole res – potem gre pa več kot očitno samo za to, da so tisti, ki so spremljali tvojega otroka v času šolanja v OŠ dobili občutek, da so ignorirani, ker bi pač radi slišali pohvale s strani staršev, nič drugega.

Če je otrok nadarjen in še odličnjak, če so doma odnosi in vzgoja zdravi, pristni, spontani, potem ti kot staršu nimajo kaj groziti s takimi stvarmi. Napiši prosim, kateri kraj in ravnatelj je to, da bo Slovenija vedela.

Če je pa tole res – potem gre pa več kot očitno samo za to, da so tisti, ki so spremljali tvojega otroka v času šolanja v OŠ dobili občutek, da so ignorirani, ker bi pač radi slišali pohvale s strani staršev, nič drugega.

Če je otrok nadarjen in še odličnjak, če so doma odnosi in vzgoja zdravi, pristni, spontani, potem ti kot staršu nimajo kaj groziti s takimi stvarmi. Napiši prosim, kateri kraj in ravnatelj je to, da bo Slovenija vedela.[/quote]

Ja, daj , napiši, da bomo vedeli KATEREMU RAVNATELJU NI VSEENO.
Ker to je pohvale vredno, da se trga z enimi ignoratskimi osebki…

Če je pa tole res – potem gre pa več kot očitno samo za to, da so tisti, ki so spremljali tvojega otroka v času šolanja v OŠ dobili občutek, da so ignorirani, ker bi pač radi slišali pohvale s strani staršev, nič drugega.

Če je otrok nadarjen in še odličnjak, če so doma odnosi in vzgoja zdravi, pristni, spontani, potem ti kot staršu nimajo kaj groziti s takimi stvarmi. Napiši prosim, kateri kraj in ravnatelj je to, da bo Slovenija vedela.[/quote]

Ja, daj , napiši, da bomo vedeli KATEREMU RAVNATELJU NI VSEENO.
Ker to je pohvale vredno, da se trga z enimi ignoratskimi osebki…[/quote]

Ignorantskimi osebki? Če se mi ne zdi smiselno hotdit na roditeljske sem ignorantski osebek? Saj ne ignoriram otroka in njenih obveznosti do šole, vse prej kot to.
Pomagam ji z materiali, ki jih rabi za ustvarjanje (vodila je nekaj ustvarjalnih delavnic), doma delamo razne merilce za dež in veter ter mlinčke za vodo, vse kar rabi in še kaj zraven.
Ignorantska sem le do šolnikov, ne vem zakaj jih to, pri urejenih razmerah in zglednem uspehu otroka, tako boli.
Sicer bi povedala, kdo je ta oseba a ne upam, omenjena je bila tožba, ker sem stegnila jezik, ko so se začele grožnje s prijavo.
Ne vem zakaj se v moji generaciji staršem ni bilo treba ubadat z našim izobraževanjem, če nismo bili problematični.
Danes je pa starš skoraj toliko vpleten kot otrok (delavnice, projekti, donacije, naloge…) kar naprej je nekaj.

40 let nazaj sem bila v osnovni šoli in ves čas odlična učenka z vzornim vedenjem. Moja mama pa je vseeno šla na vsake govorilne ure in na vsak roditeljski sestanek. Ker je želela imeti izmenjavo informacij in nek urejen odnos z ljudmi, s katerimi me je skupaj vzgajala. Pa ni bila ženska s preveč časa: delala je polni delovni čas v tovarni, skrbela je za dom in gospodinjstvo večinpoma sama, saj je imel oče obrt in je veliko delal tudi popoldan, pa še poslovne knjige mu je vodila. In nismo imeli babi servisa ali kaksnih pomočnic. Le prioritete je imela tako postavljene, da si je za v šolo vzela čas.

Tako da ni res, da se pred 40 leti ni toliko hodilo v šolo, kot se danes. Mogoče vaši starši res niso.

Če je pa tole res – potem gre pa več kot očitno samo za to, da so tisti, ki so spremljali tvojega otroka v času šolanja v OŠ dobili občutek, da so ignorirani, ker bi pač radi slišali pohvale s strani staršev, nič drugega.

Če je otrok nadarjen in še odličnjak, če so doma odnosi in vzgoja zdravi, pristni, spontani, potem ti kot staršu nimajo kaj groziti s takimi stvarmi. Napiši prosim, kateri kraj in ravnatelj je to, da bo Slovenija vedela.[/quote]

Razrednicarka mi je ob zadnjih govorilni uri mimogrede omenila, da bi me morala prijaviti, ce se celo leto ne bi prikazala v soli, tako da ima “ni obvezno” ocitno prav.

Ja, daj , napiši, da bomo vedeli KATEREMU RAVNATELJU NI VSEENO.
Ker to je pohvale vredno, da se trga z enimi ignoratskimi osebki…[/quote]

Hja… Osebno pridem na govorilne ure enkrat letno. Na roditeljske sestanke in ostale pritikline (novoletni bazarji,…) ne hodim. Pa se se kako brigamo za otrokovo solo. Pomoc (in to izdatna) pri plakatih, pregledovanje vseh domacih nalog, razlaganje snovi, za katero iz domacih nalog razberem, da je ne razume 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465},… O vsebini roditeljskih sestankov pa se gladko pozanimam pri znanki. A sem zate ignorantski osebek?

Ampak ce prav pomislim, sem res, kar se tice taksnih ali drugacnih poskusov prisile s strani sole po moji “obvezni” prisotnosti ali pa otrokovi na raznih (bom pa se jaz zlobna) pasjih procesijah. A to tako zbode? Bolj kot resnicno zanemarjanje otrok s strani starsev, ki mignejo ne s prstom glede otroka in njegovih resnicnih solskih obveznosti, se pa pokorno pojavijo na vseh roditeljskih sestankih in vseh bazarjih. V mojem in otrokovem prostem casu skrbim, da opravi domace naloge, da obvlada snov, nisem pa dolzna nikomur v soli polagati racune, kje se fizicno nahajamo ob recimo 16.30, ko je roditeljski sestanek. Imam pac sluzbo do 17 ure, nimam vozniskega izpita, partner je terenski delavec in imamo precejsnje logisticne probleme ze z odhodi k zobozdravniku,…

In potem te neka oseba nonsalantno kar oznaci za ignoratski osebek. Kot da smo vsi doma in fraj ob 14.00 kot so bili ljudje pred 30 leti.

hja, tako nekako je bilo pri nas: sem bila res vzorna učenka, pa so starši vedno šli na roditeljskega.
Enako grem tudi sama.

Pa ne mi zdaj tu nakladat, da nimate 1x letno časa iti do učitelja. In ja, ste ignorantske.

Ne vem kam vodi naša družba, da se vam zdi vse brez veze, kar se ne tiče vaše kariere…ja, dobile boste spomenik pred firmo…itak…

Na sindikalca je tudi brez veze iti?

In ste kdaj pomislile, da bi vašemu otroku veliko pomenilo, če bi šle z njim na kakšen bazar, proslavo, na tiste kot pravite za vas brezvezne stvari?
Saj tudi jaz ne doživljam vrhunca ob teh proslavah, ampak grem…že za to, da se na nek način s svojo prisotnostjo zahvališ tistim, ki so se potrudili in nek dogodek organiziriali.

Sveta preproščina, ne?

Sveta preproscina, res. Ne hodim na nobene sindikalce, team buildinge in kar je se taksnega.

In sveta preproscina, spet. Ne delam nobene kariere. Kje ti zivis, da ne ves, kaksne sluzbe ima vecina od nas, pa ne delamo kariere, samo sluzbo moramo obdrzati? Lepo zate, da ocitno nimas taksne sluzbe, ti privoscim, ampak lahko bi bila toliko empaticna, da bi vedela, da vsi nimamo taksne srece.

Mojemu otroku veliko vec pomeni, da se peljemo s kolesom zvecer vsi skupaj kot postavanje po bazarjih.

Ne moji starši niso, ker so mi zaupali in so tudi čutili, da ni potrebe. Če pa bi bili seveda osebno poklicani npr. na govorilno uro, bi paseveda šli.
Če otrok prenaša informacije staršem pravočasno in pravilno, če pove vse ocene tako, kot so v redovalnici, če samodejno poskrbi za pretok tekočih informacij in če je zrel za svoja leta, če gre za obojestransko zaupanje, potem ni potrebno staršem hoditi na vsak sestanek in govorilno uro, tisti čas raje preživijo skupaj drugače. Ker jaaz vidim pri nekaterih današnjih starših tako, kot da ne zaupajo svojim otrokom, da se hočejo na lastna ušesa in oči prepričat, če je tisto, kar pove otrok, res.Tukaj se pač ne strinjam s teboj, ampak zelo z zadnjim zapisanim “ne upam”.

Smo pač starši, ki smo bili kot otroci tako vzgojeni in nevodeni, nespremljani neprestano s strani staršev skozi šolanje in nam šolanje potem ni bilo travmatično ali moreče že zaradi tega, ker bi nam starši morda preveč nadzorovali, kaj pišemo po zvezkih in smo mnenja, da tudi danes nekateri otroci ne potrebujejo toliko spremljanja s strani staršev, sodelovanja pri opravljanju šolskih obveznosti, pomoči, še seveda sami ne zaprosijo zanjo -ker taki otroci tudi prej postanejo samostojni, odgovorni, z začrtanimi, jasnimi cilji – ker imajo vzgled, zaupanje v starših, ki jih tudi ne spremljajo in jim samodejno ne pomagajo vsepovsod na vsakem koraku, ker jim ni potrebno ker zaupajo v samostojnost svojih otrok v koraku z njihovim razvojem.

hja, tako nekako je bilo pri nas: sem bila res vzorna učenka, pa so starši vedno šli na roditeljskega.
Enako grem tudi sama.

Pa ne mi zdaj tu nakladat, da nimate 1x letno časa iti do učitelja. In ja, ste ignorantske.

Ne vem kam vodi naša družba, da se vam zdi vse brez veze, kar se ne tiče vaše kariere…ja, dobile boste spomenik pred firmo…itak…

Na sindikalca je tudi brez veze iti?

In ste kdaj pomislile, da bi vašemu otroku veliko pomenilo, če bi šle z njim na kakšen bazar, proslavo, na tiste kot pravite za vas brezvezne stvari?
Saj tudi jaz ne doživljam vrhunca ob teh proslavah, ampak grem…že za to, da se na nek način s svojo prisotnostjo zahvališ tistim, ki so se potrudili in nek dogodek organiziriali.

Sveta preproščina, ne?[/quote]

Vse lepo in prav, če otroci to sami z mentorji pripravljajo, pa potem starši in sorodniki pridejo to pokupit ( npr. voščilnice , izdelki za zbiranje denarja za šolski sklad)- se pa čedalje večkrat dogaja, da morajo starši na te delavnice skupaj z otroci pridet prej izdelovat in pa potem kasneje na bazarje in prireditve kupovat potem te svoje, ne otrokove izdelke 🙂 Kaj bolj razumljivo sedaj, kje tiči bistvo?

Ja, daj , napiši, da bomo vedeli KATEREMU RAVNATELJU NI VSEENO.
Ker to je pohvale vredno, da se trga z enimi ignoratskimi osebki…[/quote]

Ignorantskimi osebki? Če se mi ne zdi smiselno hotdit na roditeljske sem ignorantski osebek? Saj ne ignoriram otroka in njenih obveznosti do šole, vse prej kot to.
Pomagam ji z materiali, ki jih rabi za ustvarjanje (vodila je nekaj ustvarjalnih delavnic), doma delamo razne merilce za dež in veter ter mlinčke za vodo, vse kar rabi in še kaj zraven.
Ignorantska sem le do šolnikov, ne vem zakaj jih to, pri urejenih razmerah in zglednem uspehu otroka, tako boli.
Sicer bi povedala, kdo je ta oseba a ne upam, omenjena je bila tožba, ker sem stegnila jezik, ko so se začele grožnje s prijavo.
Ne vem zakaj se v moji generaciji staršem ni bilo treba ubadat z našim izobraževanjem, če nismo bili problematični.
Danes je pa starš skoraj toliko vpleten kot otrok (delavnice, projekti, donacije, naloge…) kar naprej je nekaj.[/quote]

Podpis!

Sveta preproscina, res. Ne hodim na nobene sindikalce, team buildinge in kar je se taksnega.

In sveta preproscina, spet. Ne delam nobene kariere. Kje ti zivis, da ne ves, kaksne sluzbe ima vecina od nas, pa ne delamo kariere, samo sluzbo moramo obdrzati? Lepo zate, da ocitno nimas taksne sluzbe, ti privoscim, ampak lahko bi bila toliko empaticna, da bi vedela, da vsi nimamo taksne srece.

Mojemu otroku veliko vec pomeni, da se peljemo s kolesom zvecer vsi skupaj kot postavanje po bazarjih.[/quote]

pri nas v naši firmi so team buildingi obvezni. firma jih organizira in plača zato, da izboljša/popravi/regulira dinamiko medsebojnih odnosov in ne zato, da imajo zaposleni športni dan. ker gre ponavadi zadeva tudi izven običajnih delovnih ur, saj delo pa je vseeno treba opravit.

aja, pa ne gre za kakšne visoko izobražene poklice in ne vem kakšna delovna mesta. večina zaposlenih je strojnikov ali električarjev.

tudi roditeljski sestanki se mi zdijo obvezni. sem hodila v šolo pred 30 leti, do konca gimnazije sem bila odličnjakinja, pa so starši vseeno šli na vsak roditeljski sestanek. če mama ni mogla, ker je delala v tovarni popoldne, je šel pa oče.

Pa kaj mate vi 2 x mesečno te roditeljske ali kak? Ker pišete, da ta čas raje porabite, da ste s svojimi otroci???

Ne vem no…mi ga imamo kvečjemu 3 x letno, govorilne pa ko prideš na vrsto…torej ca. 4 x letno pa enkrat bazar….

A potem ste tako malo s svojo družino, da vam teh ca. 6 ur v enem letu predstavlja tako neodtrgljivi čas?

In še tista, ki pravi, da nimajo vsi fajn služb: ne mi nakladat, da v enem letu nimaš dveh popoldnevov fraj. Tega preprosto ne verjamem. Ampak če ni volje, ni poti. In otroci po večinoma niso bili spočeti brezmadežno, torej bi lahko kdaj izvolil iti na kak sestanek ali dejavnost tudi g. Oče.

Pa še podvprašanje: a tisti čas, ko jih fijakate iz ene dejavnosti do druge pa ni dragocen? Da bi ga namesto stotih izvenšolkih dejavnosti porabili drugače?

Ma kakšne jaz to berem tukaj!
Ali ste res ignoranti ali pa totalno nesposobni si organizirati 6 ur v celem letu?!

Sodelovanje vrtca/šole s starši je obvezno. Zato vsi, ki se želite temu izogniti, obdržite otroke doma. Vsi ostali, ki se hvalite s tem, da ne hodite na govorilne ure in roditeljske sestanke pa si ponovno preglejte prioritete. Saj ni tako težko no!!!