Pozdravljeni.
Prosim za pomoč pri interpretaciji pesmi, lahko tudi pri iskanju pesniških sredstev.

MIDVA
Midva sva tiho, pozabljeno pokopališče.
V naju mrtva ljubezen spi.
V tišino, kjer večnost med trhlimi križi dremlje,
le redko samoten ptič zacvrči.

Zacvrči, vztrepeta, odprhne …
ko da ga je groza pred nama obšla.
In spet se težek mir zlekne med davne spomine
in spet sva ko groba dva.

Ah, nekdaj bila sva veji v pomladnem nemiru,
prepletajoči liste v objem drhteč,
nekdaj s strastjo sva naju v sebi iskala,
zdaj se že davno ne iščeva več.

Vsak zase hodiva po tem neveselem svetu
in ne hudo ne lahko nama v srcu ni.
Tako bova do konca poti hodila,
ti ne več jaz, jaz ne več ti.

(Ivan Minati)

Čatim kavo, pivo, tudi juice vodko :D.
HVALA!!!

Gre za moškega in žensko, ki sta se nekoč ljubila, zdaj pa je njuna ljubezen umrla. Lahko da še vednoživita skupaj, a drug mimo drugega, lahko pa da sta se razšla in vsak živi s svojim partnerjem a še vedno hrepenita drug po drugem.

Mrtva ljubezen spi – če spi torej ni do konca mrtva, ampak se lahko spet kdaj prebudi.

Pokopališče, grobovi – metafora za mrtvo ljubezen.

Ptič – metafora za ljubezen, ki se za kratek čas spet prebudi, a potem spet zamre oz. odleti stran.

Pesem je žalostna, otožna, mračna.

Najlepša hvala res!