…..na vsake toliko se pojavi tema, hujšanje, potem na žalost jo jo efekt, faza prenažiranja-zanima me eno: ko ste v fazi prenažiranja, kako vam potem znese pokrit ta strošek za hrano, ali vse kar zaslužite pojeste ali kako? Prosim, brez kakih negativnih komentarjev, zares me zanima, kako vam znese to finančno pokriti, še posebej če ste brez zaposlitve. Ali imate v familiji iste prehranjevalne navade, pa vas nihče ne opomni, na to količino hrane?
No spodaj je bila itak ena tema o nekih super kosilih, ki so bila absolutno preobilna in preumetna, tako da so količine res relativne, ampak govorim o ljudeh ki so 15,20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali več čez svojo težo.

Vseeno brez zamere

Če se želiš prehranjevati “zdravo”, je hrana precej dražja. Za nažiranje je vsako poceni sra*nje dobro, za vzdrževanje normalne teže in zdravega ravnovesja v telesu pa ne.

Sama nisem debela in nisem imela hvala bogu nikoli težav s svojo težo. Ampak se to tudi jaz sprašujem od kje jim denar ker ‘prazna vreča ne more stati pokonci’ kot pravijo, govorim za ljudi ki so zelo debeli, taki sigurno porabijo precej denarja za vso to hrano. Enkrat sem imela pijateljico ki je imela 115kg, in ona je hodila samo v restavracije, doma ni nič kuhala skratka kadar sva se dobili takoj v prvo oštarijo na kosilo, jedla je pa vedno vse 3 hode. Predjed, glavna jed in sladica. Domnevam, da je zagonila večji del svoje plače za hrano v restavracijah ampak to je bila njena odločitev.

Drugače pa tako, saj vidiš v trgovinah debele z vozički pa notri polno futra, šteke jogurtov, na tone moke, čokoladice itd..Tega ‘poceni futra je ogromno sedaj v trgovinah samo poglej razne evrospine, lidle, dobiš ogromno količino hrane za dokaj poceni denar. Kvaliteta te hrane je pa zopet druga stvar.

V fazi nažiranja se nažiram z visokokalorično hrano, ta pa spada med bolj poceni živila, menda je to jasno.
Kakor je tudi jasno, da je prekomerna teža bolj razširjena med revnimi sloji.

eni za cigarete, jaz pa za milko, ko me prime:)))

ko zračunam pa to na mesec še 20€ ni.

ja, ker me itak nobena ne bo nikoli marala in ne bom imel družine pa vase zmečem tist denar, ki bi ga zmetal za ženo in otroke

V vsej svoji bedi in jadu, se ljudje zatečejo tudi k polnemu želodcu kot edinemu merilu za srečo.
V revščini ni denarja za neko zdravo in raznovrstno prehrano, prehranjuješ se z najcenejšimi izdelki, največjim šitom in seveda najbolj redilnim. Ni nobenih čipsov in sladkari, če je že kak prigrizek, so to palačinke, ker so najcenejše. Ješ v glavnem OH, krompir, kruha na tone, od sadja jabolka, od zelenjave zelje… Ven ne hodiš, ker vsakič ko stopiš iz stanovanja, te nekaj stane, denarja ni. Sploh pa si popolnoma depresiven in ti ni niti do izhodov in družbe. Zapreš se med 4 stene in ješ kruh na kruh, za kosilo kruh s krompirjem… V enem letu, ko se pogledaš v ogledalo, imaš 30kg več…
Ne moreš iz tega kroga, ker si popolnoma otopel in psihično odmrl.

To so žalostne zgodbe in mislim, da je vsako obtoževanje neprimerno!
Če ne znaš pomagat, če se ne znaš vživet v zgodbo tega človeka, bodi raje tiho, ker z vsakim komentarjem ga potlačiš še nižje in mu daš še večji občutek nevrednosti!

Ljudje bi morali pričet preferirat kvaliteto, namesto kvantitete. Lahko kupijo deset čokolad v hoferju, lahko pa eno v bio trgovini, ki bo vsebovala dosti manj sladkorjev in več kakava.
In jo poješ, ko je kriza. Ampak zakaj bi eno, če jih lahko deset kajne.
Dajte ugotovit koliko kalorij dnevno vaše telo potrebuje. Potem pa malo glejte. Ne pravim, da bodite obsedeni s kalorijami. Ampak samo malo bodite pozorni koliko kalorij vsebuje kakšno živilo. Če potrebujete dnevno 1500 kcal, je dobro, da veste, da jih ena čokolada vsebuje 500. Toliko, da se malo zavedate kdaj je preveč oziroma dovolj. Kaj je zdravo tudi ni tako težko ugotovit. Še žival bo navalila raje na meso od lokalnega kmeta, kot na brikete iz bencinske.
Torej bolje kvalitetno in samo toliko kot potrebujete, ko pa slabo v enormnih količinah.
Meni se tako zelo škoda zdi, da ljudje svojim telesom tako slabo privoščite. Bi bilo dosti bolje, da bi bili vitalni, zdravi. Gospodinje (oz. tisti, ki ste zadolženi za nakup hrane), lahko ogromno naredite za celo družino, če kupujete in kuhate zdravo.
Saj ni tako težko. Je se večkrat, po malem, namesto dvakrat na dan ful in vmes še nezdravi prigrizki mimogrede. Nič ne boste stradali. Ni treba diete. Samo spremenit način prehranjevanja.
Radi se imejte in skrbite zase. Tudi osebnostno se boste bolje počutili, če bo telo zdravo.

Mi trije imamo v povprečju vsak po 30 kg preveč- Za hrano na mesec porabimo max 250€, marsikateri mesec samo 150, ker več ne gre! Kupimo vse, nimamo nobenega vrta, nobene kmetije blizu.

Se strinjam z ostalimi komentatorji, to kupovanje hrane na šteke, včasih smo kupili eno čokolado, 4 jogurte. NE danes je treba kupiti 50 jogurtov, 10 čokolad + 3 dobiš še zraven zastonj. In potem prideš domov z vso to robo, in ko ti je dolgčas samo žreš in žreš, futer ti je na dosegu roke torej ga boš pojedel.

Tako sem jaz delala včasih, doma je bila zaloga vedno polna, vedno čips, pri roki in sladkarije. Ko sem se pa zredila za 10kg, sem pa vso robo ven vrgla in sedaj kupim samo tisto kar rabim. Kupujem stvari sproti, če si zaželim sladkarijo, si kupim eno čokolado, če mi paše kaj slanega kaloričnega si kupim samo eno vrečko čipsa, bobi palčk karkoli že, če mi zapaše kakšna sladka pijačka si kupim tamalo coca-colo in ne cele ta velike plastenke. Predvsem pa ne kopičim več hrane doma.

[/quote]V vsej svoji bedi in jadu, se ljudje zatečejo tudi k polnemu želodcu kot edinemu merilu za srečo.
V revščini ni denarja za neko zdravo in raznovrstno prehrano, prehranjuješ se z najcenejšimi izdelki, največjim šitom in seveda najbolj redilnim. Ni nobenih čipsov in sladkari, če je že kak prigrizek, so to palačinke, ker so najcenejše. Ješ v glavnem OH, krompir, kruha na tone, od sadja jabolka, od zelenjave zelje… Ven ne hodiš, ker vsakič ko stopiš iz stanovanja, te nekaj stane, denarja ni. Sploh pa si popolnoma depresiven in ti ni niti do izhodov in družbe. Zapreš se med 4 stene in ješ kruh na kruh, za kosilo kruh s krompirjem… V enem letu, ko se pogledaš v ogledalo, imaš 30kg več…
Ne moreš iz tega kroga, ker si popolnoma otopel in psihično odmrl.

To so žalostne zgodbe in mislim, da je vsako obtoževanje neprimerno!
Če ne znaš pomagat, če se ne znaš vživet v zgodbo tega človeka, bodi raje tiho, ker z vsakim komentarjem ga potlačiš še nižje in mu daš še večji občutek nevrednosti![/quote]

Edini odgovor, ki je zelo blizu resnici, je tale. Pogled na človeka malo dalj od njegove fasade, na žalost dela večini prevelike težave.

glej, ampak če imate toliko kilogramov preveč, več kot očitno pojeste preveč. In toliko kot rabite + tisto preveč = zdravo kar rabite.
Torej če bi človek jedel zdravo in toliko kot rabi, ne bi dosti dražje prišel čez kot nezdravo v prevelikih količinah.

Ti ni hudo gledat ljudi, ki jih imaš rada, ko tako nezdravo živijo imajo nezdravo telo, tvegajo bolezni, ne morejo življenja zajet s polno žlico, ker kilogrami so tako fizična kot psihična ovira.

To je večni izgovor, ki pa niti slučajno ne drži.

Zdrava hrana je lahko tudi poceni, samo ta hrana ni fensi, velja za kmečko, preprosto in ljudje enostavno niso več navajeni na njo.

Ena najbolj zdravih in poceni stvari je kislo zelje.
Potem so tu razne kaše, recimo ajdova pride nekje med 3-5 € kg, kar se mogoče na prvi pogled zdi drago, ampak na osebo je 50 g ajdove kaše čez glavo dovolj, kar pomeni, da iz kg kaše pripraviš 20 porcij.

Večina viha nos, tako nad kislim zeljem, kot nad kašo.

Vprašajte povojne generacije, kaj so jedli. Jedi, ki nam danes niti na kraj pameti ne padejo, da bi jih pripravili, pa so gotovo bolj zdrave od makaronov z margarino in ne nazadnje tudi cenejše, npr. juha iz repinih olupkov ali pa iz obranih kosti pečenega piščanca.

Potem so ribe, vsi javkajo kako so drage. Ja, so, ampak daleč najbolj zdrave ribe so sardele, mnogo bolj kot kakšne tune, gojeni lososi, brancini in orade, te so pa tam okoli 5 €/kg, če se ne motim.

Vsi vidijo samo poceni belo moko, navadno olje, trgovske znamke vprašljive kakovosti … in ker so tako navajeni, potem to jedo in zraven jamrajo, da ni denarja za bolj kakovostno hrano. Da bi pa spremenili prehranjevalne navade pa ni ne znanja, ne volje.

Žal nas je ta recesija zadela popolnoma nepripravljene. Živeli smo v izobilju, sedaj pa smo pristali na dnu in enostavno nismo navajeni živeti in se prehranjevati bolj skromno.

glej, ampak če imate toliko kilogramov preveč, več kot očitno pojeste preveč. In toliko kot rabite + tisto preveč = zdravo kar rabite.
Torej če bi človek jedel zdravo in toliko kot rabi, ne bi dosti dražje prišel čez kot nezdravo v prevelikih količinah.

Ti ni hudo gledat ljudi, ki jih imaš rada, ko tako nezdravo živijo imajo nezdravo telo, tvegajo bolezni, ne morejo življenja zajet s polno žlico, ker kilogrami so tako fizična kot psihična ovira.[/quote]

Daj, napiši mi zdrav tedenski jedilnik za 3 odrasle (2 moška dvometraša in ena srednje visoka ženska), ampak znesek ne sme biti več kot 50€ za 1 teden za vse 3. Zajtrk, kosilo, večerja.

V vsej svoji bedi in jadu, se ljudje zatečejo tudi k polnemu želodcu kot edinemu merilu za srečo.
V revščini ni denarja za neko zdravo in raznovrstno prehrano, prehranjuješ se z najcenejšimi izdelki, največjim šitom in seveda najbolj redilnim. Ni nobenih čipsov in sladkari, če je že kak prigrizek, so to palačinke, ker so najcenejše. Ješ v glavnem OH, krompir, kruha na tone, od sadja jabolka, od zelenjave zelje… Ven ne hodiš, ker vsakič ko stopiš iz stanovanja, te nekaj stane, denarja ni. Sploh pa si popolnoma depresiven in ti ni niti do izhodov in družbe. Zapreš se med 4 stene in ješ kruh na kruh, za kosilo kruh s krompirjem… V enem letu, ko se pogledaš v ogledalo, imaš 30kg več…
Ne moreš iz tega kroga, ker si popolnoma otopel in psihično odmrl.

To so žalostne zgodbe in mislim, da je vsako obtoževanje neprimerno!
Če ne znaš pomagat, če se ne znaš vživet v zgodbo tega človeka, bodi raje tiho, ker z vsakim komentarjem ga potlačiš še nižje in mu daš še večji občutek nevrednosti![/quote]

Se podpišem pod tale odgovor.
Kot berem odgovore tukaj, pa večini ni jasno, da je hrana “mašilo” za raznovrstne tegobe. Da od tod izvira debelost.

Debelost je posledica revščine! Ko je to pred leti na fakulteti izjavil zelo priznan ekonomist, smo se temu smejali. 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} Mehičanov živi v revščini in so najdebelejši narod na svetu! Mehiki zelo hitro sledi Sirija- sredi vojne! Sam s polno ritjo je najlažje….

A je človek dvometraš ali meter pa pol, igra veliko manjšo vlogo kot to, ali ta dvometraš pretežno pegla kavč in ali un meter pa pol pretežno težko fizično dela ves dan.

Kruh: namesto poceni belega sranja, ki stane od 2 € na kilo in se ga kilo na dan pri 3 odraslih tudi poje, se navadite na polkilske hlebčke (npr. vital ipd), ki nahranijo veliko bolj, kot nahrani bel ali pofarban kruh. Samo je treba jest z glavo in želodcem, ne z očmi! Pri nas so me vsi spraševali, če sem na glavo padla, da s tako malo kruha se ne da preživet – v tednu dni so se navadili. 500 gr kruha pomeni še vedno več kto 150 gr kruha na osebo, kar je že vedno vsaj 3 x preveč!!!! Samo 150 gr polnovrednega kruha je za oči veliko manj kruha, kot pa 150 gr belega kruha! Na dolgi rok si pa od polnozrnatega kruha z lanenimi semeni sit vsaj 3 x dlje kot od belega! Prvo dejstvo! No, pa smo rpi nas 4. Lahko si pa kupiš polnozrnato moko in pečeš kruh sama, se še vedno splača.

Druga stvar: zelje, krompir, kislo zelje, repa, kisla repa so izredno poceni živila, ki se jih kupi zdja za ozimnico na zalogo. Fižol – beli, sivček (t.i. borlotti), bob, grah itd. Jaz moram ZELO ZELO gledati na denar in pri nas se od novembra do maja poje sod kislega zelja, sod kisle repe (po 50 l), cca. 30 kg navadnega surovega belega zelja, še kakih 5 kil sladke repe, pa vsaj 10 kg fižola, 100 kg krompirja – smo 4. Ampak vse to kupim sedaj, ko je poceni, ko je kila zelja po par centov (nimam vrta!). Z bližnjim kmetom smo zmenjeni, da odkupimo zelje in repo, jo nasoli in okisa za nas, nekje konec okt/zač novembra gremo po sodove. Kila kislega zelja me na ta način pride tam nekje, med 50 in 80 centi ali še manj in je brez vseh dodatkov. Fižol je sicer drag, od 6 € naprej, samo iz kile fižola imamo pri nas 4 ljudje vsaj 3 x kosilo, pogosto pa 4 x. Enkrat jota z zeljem, 1 x z repo, 1 x pašta, pa matevž z zeljem, repom, fižolova juha, prebranac, pasulj – variant kolikor češ.

Pozimi je poceni in zdrva obrok segedinar – lahko je svinjski, goveji, tudi puranjega smo že imeli, čeprav je pravi svinjski. Kos reberc je okoli 4 € za kilo. Iz pol kile reber in kile zelja pa iz polente zraven smo pri nas 4 osebe site 2 x!

Ajdova kaša, prosena kaša – pest zelenajve zraven ali pest gob in skleda solate ali zelja. Ne pride na osebo več kot 1 €! Za 4 ljudi porabim cca 200-250 gr kaše, ene ali druge, torje je to 1 €. Čebula, dve žlici gob, ki smo jih nabrali poleti ali en korenček in por, pa za veselje malo sira ali ribanca, pa je izdaten in zdrav obrok narejen. Lahko dodaš žličko kisle smetane ali skute in je še boljše (in dražje!)

Ješprenj – govej, puranji, magari svinjski, iz svežega, prekajenega mesa, iz kosti, iz slabše zelenjave, celo brez mesa nadvse tekne. Porcija pride precej pod 1 €, za 4 ljudi običajno porabim med 4 in 5 €, samo ga imamo (vsaj!) za 2 x.

Rižota – piščančja, puranja, ribja – nobena ne stane več kot 1 € na osebo.

Večerje so pri nas večinoma na žlico – juhe, mlečne kaše na 100 in en način, včasih s suhim sadjem, drugič slane.

Kuhati se da še kaj razen župa, pražen krompir in goveji zrezki. Žal se je poazbilo na ogormno domačih, preprostih, ZELO zdravih jedi, ki so nasitne in poceni. Večina ljudi jih danes niti pozna ne več, večini so tuje. Bograč, krompirjev golaž, krompirjevka, krompirjeva polenta, krompirjevi zrezki (brez mesa!!), žganci, obara, kjer so porabijo v glavnem kosti in se meso uporabi npr, za rižoto ipd. Je pa res, da to niso vedno jedi, ki so gotove v 10 min in se jih ne strese iz vrečke.

Kot rečeno smo pri nas 4, od tega kuham dve strogi dieti, kjer je izbor hrane zelo omejen. Z 200 € moram nujno priti skozi mesec, ker več enostavno NI.

Od mesa kupujem mleto meso, ko je v akciji po koli 3€ na kg, drugo skoraj sploh ne. Za obrok za nas 3 porabim 200g mesa, tako tisto kilo razpotegnem na 5 obrokov. Krompirja porabimo dobro kilo na obrok, večerja je kruh poparjen z vodo in posoljen, redko z mlekom in sladkan, zajtrk je kruh in jabolko. Ozimnico nimam kam shraniti, pa tudi nimam zdaj denarja, da nabavljam. Kupim pa zdaj recimo paprike, ko so kdaj pod € in jih nafilam s krompirjem in skuham. Včasih dam še malo mletega mesa in imamo lonec paprik za 2 kosila. Testenine delam s paradižnikom, včasih samo posoljene na suho, včasih s kislo smetano… Prav tako riž. Čebulo dam v jedi, kjer je nujno, kjer ni, kuham brez. Juho kuham iz kocke, ker je v Lidlu škatla kock 0,5€ in imam to za cel mesec. Vem, da je strup, ampak cenejše juhe ni.
Vem, da bi se dalo kaj izboljšati, ampak od tvojih nasveto ne najdem nič, kar bi lahko izvedla. Če bi imeli mesečno 250€ za hrano, bi že šlo lažje, tako pa žal… Jaz se z vsakim novim dnem krize tolažim, da smo bližje koncu.

Pri nas smo vsi razen moža vitki. Vsako moje prigovarjanje in teženje glede hrane je za njega nadloga, ki se ji ponavadi izogne tako, da se nafila z OH zvečer, ko ga ne vidim ali pa si zunaj kupuje mastne fast food prigrizke, tudi za malico, čeprav sem mu nekaj časa pripravljala zdravo malico za naslednji dan. Za hrano pogosto zapravimo preveč in svoji družini pač raje privoščim dobro, zdravo hrano kot pa kaj drugega, pač drugje vzamem (zase ne porabim skoraj nič in sem po monovskih merilih zanemarjena verjetno). Opažam, da je pogosto to moževo basanje s kalorično hrano tolažba zaradi stresa v službi ali zaradi nagnjenja k depresivnosti. Tudi sama imam pozimi obdobja, ko recimo pojem veliko čokolade vem pa, da moram potem tudi migati, da vse to pokurim. In res je, da če imaš zelo malo denarja na razpolago za hrano smo ljudje taki, da raje za vsak slučaj iz podzavestnega strahu pred lakoto raje nakupimo več slabše hrane. Mislim, da obstaja celo potrošniška kategorija za ljudi, ki za hrano v resnici zapravijo kar veliko in imajo nakupovalne navade “revnega kupca” torej kupujejo količinsko zelo veliko nezdrave hrane enako vsoto pa bi porabili za kvalitetnejšo hrano v manjših količinah. Očitno gre za dober biznis, poglejte kakšnih dimenzij je večina Američanov.

Mi trije imamo v povprečju vsak po 30 kg preveč- Za hrano na mesec porabimo max 250€, marsikateri mesec samo 150, ker več ne gre! Kupimo vse, nimamo nobenega vrta, nobene kmetije blizu.[/quote]

če vam gre tko slabo, oz če je taka kriza, bi blo pametno Primoža malo povprašat, ker tle gor je zihr kdo, ki bi lahko odstopu kak del ozimnice, ali pa pomagal s kakim evrom… primož pa zna o te zadeve organizirat in skup spravt…. je blo že kar nekaj takih akcij

dajte ga malo prej mejla povprašat, pa ni da se ne bi dalo teh stvari rešt

Srečno

LP

Drži, da ko je denarja res malo je nemogoče jesti povsem zdravo. Zdrava hrana je sicer res cenejša od junk prehrane pa vendar je tudi to nemogoče takrat, ko je denarja dovolj za krompir in še kakšno malenkost. 🙁
Dodala bi mogoče le to, da recimo kislo zelje je res drago v kolikor ga potenstamo zraven krompirja, ker ga pride malo. Se pa iz kislega zelja ali repe in krompirja naredi veliko količino jote. Tako, da jaz bi ti svetovala, da vključiš v prehrano več jedi na žlico. Jota, bobiči, mineštre, obara, Iz malo sestavin skuhaš res veliko. Če doma spečeš še kruh imaš hitro precej nasitno in dovolj zdravo kosilo. Stročnice pa seveda kupiš suhe v zrnju. Te konzervirane so zasoljeno drage.
Mislim, da je najcenejši krompir in v kombinaciji s praktično bilo katero zelenjavo dobiš okusno mineštrico. V marsikateri trgovini imajo malo nižjo kvaliteto zelenjave močno znižano. Glej, ki jajčevc samo zato, ker je malo uvel ni nič slabši recimo.
Potem se dobi tudi poceni piščančje meso. Ko so akcije je mislim, da cenejše kot mleto meso.
Že če nekako vključiš stročnice v prehrano bo le ta dosti bolj zdrava.
Če pa dovoliš ti lahko tudi malo pomagamo. Naj ti ne bo nerodno vprašat oziroma povedat. Jaz sem zadnji mesec večkrat vprašala, če bi kdo imel bučke, ker jih tudi gledat ne morem več, paradižnika sem kar nekaj pošenkala. Na češnje sem vabila pa še marsikaj. Če nisi iz obale ti tako težko pomagam s svežim sadjem in zelenjavo. Ampak za kakšen kozarček marmelade, zelenjavne omake, flaško olja bi pa menda našla prostor v omari 🙂 To ti sicer ne bi ravno rešilo težav ampak že, če bi skuhala kaj drugega vsake toliko bi po moje pasalo. Recimo palačink narediš res veliko iz litra mleka in jajčka. Če sprejmeš še domačo marmelado se lahko fajn pocrkljate kakšen večer. No edino za hujašnje pa niso primerne. Moj mail najdeš v imenu, če želiš.

Drži, da ko je denarja res malo je nemogoče jesti povsem zdravo. Zdrava hrana je sicer res cenejša od junk prehrane pa vendar je tudi to nemogoče takrat, ko je denarja dovolj za krompir in še kakšno malenkost. 🙁
Dodala bi mogoče le to, da recimo kislo zelje je res drago v kolikor ga potenstamo zraven krompirja, ker ga pride malo. Se pa iz kislega zelja ali repe in krompirja naredi veliko količino jote. Tako, da jaz bi ti svetovala, da vključiš v prehrano več jedi na žlico. Jota, bobiči, mineštre, obara, Iz malo sestavin skuhaš res veliko. Če doma spečeš še kruh imaš hitro precej nasitno in dovolj zdravo kosilo. Stročnice pa seveda kupiš suhe v zrnju. Te konzervirane so zasoljeno drage.
Mislim, da je najcenejši krompir in v kombinaciji s praktično bilo katero zelenjavo dobiš okusno mineštrico. V marsikateri trgovini imajo malo nižjo kvaliteto zelenjave močno znižano. Glej, ki jajčevc samo zato, ker je malo uvel ni nič slabši recimo.
Potem se dobi tudi poceni piščančje meso. Ko so akcije je mislim, da cenejše kot mleto meso.
Že če nekako vključiš stročnice v prehrano bo le ta dosti bolj zdrava.
Če pa dovoliš ti lahko tudi malo pomagamo. Naj ti ne bo nerodno vprašat oziroma povedat. Jaz sem zadnji mesec večkrat vprašala, če bi kdo imel bučke, ker jih tudi gledat ne morem več, paradižnika sem kar nekaj pošenkala. Na češnje sem vabila pa še marsikaj. Če nisi iz obale ti tako težko pomagam s svežim sadjem in zelenjavo. Ampak za kakšen kozarček marmelade, zelenjavne omake, flaško olja bi pa menda našla prostor v omari 🙂 To ti sicer ne bi ravno rešilo težav ampak že, če bi skuhala kaj drugega vsake toliko bi po moje pasalo. Recimo palačink narediš res veliko iz litra mleka in jajčka. Če sprejmeš še domačo marmelado se lahko fajn pocrkljate kakšen večer. No edino za hujašnje pa niso primerne. Moj mail najdeš v imenu, če želiš.[/quote]

Hvala za ponudbo, ampak na srečo ne potrebujemo več pomoči.
Pisala sem v sedanjem času, ker ljudje enostavno ne verjamejo, da nekateri v trgovini dejansko razmišljajo, če naj kupijo čebulo ali ne, da o korenčku in petršilju ne govorim, da ga nisem kupila po več mesecev!
Ljudje ne razumejo, da ne hodiš na sprehod, ker imaš samo ene superge in da ne moreš kupiti novih, zato te šparaš maksimalno in ne hodiš po nepotrebnem ven.
Nuja po čim manjši porabi te pripelje do tega, da vsakič, ko odpreš pipo, hodiš gledat porabo vode in na koncu pomiješ posodo od celega dneva v komaj 10-ih litrih vode ali če se le da manj. Kuhaš v enem loncu, da imaš manj za pomivat, da manj vode porabiš.
Hladilnik imaš na minimumu, da porabi manj elektrike, skrinjo si že zdavnaj odklopil, da ne porablja elektrike. Kuhaš tisto, kar se hitreje skuha, da ti plinska bomba čim dalj zdrži. Posledično si spet na kruhu s kruhom, jabolkah (ki jih spet šparaš, da čim dalj zdržijo) in zelju.
Kupiš šampon za lase in ga pol odliješ v drugo flaško in natočiš pol vode, da spet dalj zdrži, lase si pa pereš na 14 dni (na srečo imam zelo suhe lase in sem si to lahko privoščila).
Da bi šel kam na kmetijo pomagat, saj bi šel, ampak te prevoz do tja toliko stane, da se ti ne izide. Ravno prej en dan me je klicala kolegica, če poznam koga, da je našla kmeta, samo da sama pač ne zmore stroškov poti, da bi bilo fajn, če bi se peljali vsaj trije. Kako naj gre potem pomagat na kmetijo?

Mi smo tako živeli dve leti, pa pred tem je tudi že kaki dve leti bila kriza in smo si v tem času pridobili lep kup kilogramov. Potem se je malenkost izboljšalo finančno stanje, zdaj se je pa končno popravilo toliko, da vsaj pri hrani lahko malo več kombiniramo in bolj zdravo jemo – prej smo pojedli recimo 1kg kruha na dan, zdaj ga pojemo pol kg na dva dni, pa še zdaj pečem črnega, pirinega, včasih si privoščimo tudi semena, zdaj je vsak obrok z zelenjavo in sadja imamo dovolj, meso, mleko, jogurt skoraj vsak dan, tudi ribe jemo 2x na teden, pa še vedno za 3 odrasle porabimo cca 300€ za hrano in se mi ne zdi veliko, ampak v primerjavi s prej, ogromna razlika. Še skrinja dela in v njej je že kar nekaj ozimnice 🙂

Najhujše pri vsem tem nista prehrana in kilogrami, najhujše je, da ko prideš v začarani krog boja za preživetje, ne vidiš nič več okoli sebe, gluh si za vse, slep za vse, edino kar ti nabija v možganih je preživeti, preživeti, preživeti in to te tako stisne, obteži in ohromi, da si nesposoben kakršnega koli drugega razmišljanja. To ljudje, ki niso bili v taki situaciji, niti ne vedo, niti predstavljati si ne morejo. Takemu človeku moraš dobesedno narisati, kaj lahko v okviru svojih finančnih zmožnosti izboljša, pa še takrat je vprašanje, če bo sposoben razumeti.
Meni so rekli, kupi kuskus in ajdovo kašo, kao je to poceni hrana. Ko sem videla ceno ajdove kaše me je vrglo na rit, da tudi pogledala nisem, kako se pripravlja, koliko je količinsko na osebo in za koliko obrokov bi imela en paketek, pri kuskusu podobno.
V takih stiskah ti možgani popolnoma ohromijo in tudi če bi pred tabo ležal denar, ležala zdrava prehrana, ne bi bil sposoben sproducirati misli, da to lahko pobereš.

Mogoče bo katera, ko bo to prebrala, dobila vsaj približno predstavo, kaj pomeni biti reven in se boriti za golo preživetje.

Sem vesela za vas:) Pa hvala, da si to delila z nami. Upam, da čimveč ljudi prebere.

Vidiš, to pa je tisto, kar na koncu ZELO drago stane! Ja, kila ajdove kaše stane med 4 in 5 € – AMPAK!!!! – zaleže za 3 ljudi za vsaj 3 do 4 obroke!

Zelje je sedaj zelo poceni, povsod, tudi v Mercatorju, samo je treba kupiti na zalogo. Tipičen odgovor je – nimam kam dat, ne morem kupiti na zalogo ipd Dejansko se je treba zorganizirat, premislit, kako bi šlo. Ker s tem, da kupuješ čez mesec dni krompir po 1 €, namesto po 30 centov, si res ful prihranil.

Poceni hrana NI NUJNO slaba hrana, je pa res, da zahteva veliko planiranja in doslednosti. Učenje kuhanja in priprave hrane. Reči, da nekaj ne kupiš, ker niti pogledaš ne, kako se pripravi, je zelo kratkovidno. Pot, ko ješ kruh z jabolki ali slano vodo, je sicer najlažja, je pa dolgoročno ubijalska.

Vidiš, to pa je tisto, kar na koncu ZELO drago stane! Ja, kila ajdove kaše stane med 4 in 5 € – AMPAK!!!! – zaleže za 3 ljudi za vsaj 3 do 4 obroke!

Zelje je sedaj zelo poceni, povsod, tudi v Mercatorju, samo je treba kupiti na zalogo. Tipičen odgovor je – nimam kam dat, ne morem kupiti na zalogo ipd Dejansko se je treba zorganizirat, premislit, kako bi šlo. Ker s tem, da kupuješ čez mesec dni krompir po 1 €, namesto po 30 centov, si res ful prihranil.

Poceni hrana NI NUJNO slaba hrana, je pa res, da zahteva veliko planiranja in doslednosti. Učenje kuhanja in priprave hrane. Reči, da nekaj ne kupiš, ker niti pogledaš ne, kako se pripravi, je zelo kratkovidno. Pot, ko ješ kruh z jabolki ali slano vodo, je sicer najlažja, je pa dolgoročno ubijalska.[/quote]

Nisi razumela poante.
Ko prideš v tako situacijo, ko padeš v njo iz normalnega življenja, otopiš in besede organizacija sploh ne poznaš.
Ja, si kratkoviden, ne pogledaš kako se naredi ajdova kaša, ker je ta poteza za tebe že znanstvena fantastika. Tvoji možgani zmorejo samo par funkcij, vse ostale odmrejo, jih ni. Življenje životariš in se skriješ v luknjo, da te nihče ne vidi v tvoji bedi.

Na zalogo ne moreš kupovati, ker te 100kg krompirja stane 40€, ki jih nimaš! Kam boš dal 100kg krompirja, da se ti ne pokvari do spomladi? Nimamo vsi hladnih kletnih prostorov. Kam boš dal čeber zelja? V kleti je prevroče, na balkonu premraz, pa balkona recimo sploh nimaš.