Forum.Over.Net

Mladi, ljubezen in spolnost

permisivna vzgoja

Default avatar

Tejči

V knjigi Med poslušnostjo in odgovornostjo, avtor je Robi Kroflič, (Založba Vija, Ljubljana, 1997) piše o permisivnem modelu prijazne vzgoje.

Permisivna (prijazna) vzgoja pomeni, da je vzgojno okolje "topla (brezkonfliktna) greda."
Vzgojni koncept izhaja iz otrokovih razvojnih potreb. Vzgoja, pri kateri izhajamo "iz otroka" ,temelji na spoštovanju otrokovih pravic (ki jih patriarhalna vzgoja ni upoštevala) in na spoznanju, da so nasilne metode vzgoje neučinkovite.
Po drugi svetovni vojni je permislivni model vzgoje preplavil institucije.
"Rezultat je pravzaprav šokanten. Otroci, ki so bili vzgajani svobodno, se namreč ne odlikujejo s samostojnostjo, ustvarjalnostjo in notranjo (avtonomno) moralnostjo, ampak do skrajnosti razvijejo potrošniško egoistično miselnost in bolestno narcistično odvisnost od zunanjih potrditev, ki jim jih posreduje socialno okolje, kadar uspešno igrajo družbeno primerne vloge."

Da vam malo zatežim z bolj zahtevnimi temami. Svoboda torej v bistvu ni svoboda, vzgoja za ustvarjalnost in samostojnost pripelje do nesamostojnih in neustvarjalnih osebkov, ki so daleč manj samostojni in ustvarjalni kot so bili posamezniki v času "represivne" vzgoje. Če otroku pustimo svobodno voljo pod krinko, da izhajamo iz njegove narave, s to svobodo ne bo vedel, kaj početi. Še več, veliko možnost imamo, da bomo vzgojili nesvobodno, neodgovorno in odvisno bitje.

Se strinjate? Ste sami produkt take permisivne vzgoje, kar se kaže v lenobi, nezainteresiranosti za delo, zdolgočasenosti, neodgovornosti in nezadovoljstva s samim sabo in posledično z drugimi? Ste popolno nasprotje temu? So starši do vas imeli določene zahteve? itd.
Default avatar

WeedBoy

preveč svobode škodi, zato pa je tako kot je.
popolno svobodo si zasluži tisti, ki ve kaj bo z njo, ima voljo, pamet ter iskušnje, da ne bo zapadel v apatijo in počel slabih stvari drugim.

tako se pa vsak pezde skriva za tem klišejem, zadeve pa tečejo tako kot tečejo.
en red more bit, ta je pa samo če je ljudi mal strah, tko pa folk sam bogu čas krade in si zmišljuje bedarije s katerimi bi zapolnili svojo prazno in nepomembno eksistenco. tud svinjski načini niso noben problem, saj jih ščiti ustava, pod pogojem da ne prekršijo določenih mer, katere so pa samo fizične extremne manifestacije psihopatov in gospodarskih kriminalcev.

sam dnar bi mogu bit, pa tipi mogl bit bl naivni, pa babe prej dat, pa bi večina raje dosegla svoj življenski smisel...

na bruhanje mi gre sam ko pomislm na to, s čim sm si zaslužu s takim budalam delit življenski prostor, every day I wonder...
_____________________________
neumni ste in taki boste tudi ostali !
_____________________________
Default avatar

thunder&storm

To ti je tema!:)

Tkole mamo: jaz sem produkt zelo represivne (do približno 15. leta) in zelo permisivne vzgoje (od 15. leta naprej), ko sta starša o vsaki moji večji dilemi rekla, naj se sama odločim, naj naredim, kar hočem itd. (se jima ni dalo ukvarjat z nama, ker sta imela probleme sama s sabo). To je bil oster in nezdrav preobrat. Toliko svobode naenkrat, jaz pa z lastno glavo nisem znala razmišljat.

Nobena skrajnost pri vzgoji ni dobra, jasno, ker za sabo potegne večinoma samo negativne posledice, moja osebnost pa je recimo precej razrvana, čeprav v mojem življenju ni bilo kakšnih posebno travmatičnih doživetij. Več ne bom povedala, ker se mi že tko zdi, da sem ko odprta knjiga tle gor:) Ampak recimo, da delam na sebi, čeprav grejo te stvari bolj počasi.

Neka zmerna permisivna vzgoja ja, ampak z avtoriteto, ki postavlja pravila in omejitve. Ma men se zdi, da so bli tisti iz obdobja represivne vzgoje velik bolj ustvarjalni. Če samo pogledamo, kok več je blo borbenega duha, pa revolucionarnega duha... če je obstajala velika avtoriteta, se je imel možnost roditi tudi odpor in s tem ustvarjalnost in premiki v družbi.

Zdej smo pa vsi k ovce, velik se govori, nič ne naredi, tut k so kakšne demonstracije, se to nas ne tiče... tist folk je tam zato, ker je pač moderno biti drugačen in se zavzemat za drugačne ne glede na to, kako bo to vplivalo na druge bla bla bla.... Posamezniki in posamezne skupine bi radi, da se drugi prilagajajo njim, večina pa, da se njim, ker so oni najbolj normalni in postavljajo merila za normalnost. Kljub vsemu pa smo vsi nadzorovani. Kako demokratično. Še to lahko ugotovijo, kateri sekret papir uporabljaš.

Sicer pa nameravam čez poletje Slobodna deca Summerhilla (baje dobra bukla) prebrat, pa bom vidla, kako je blo s permisivno vzgojo tam.

Kaj pa ti? Nisi nč povedala. Kr, kr, sej ne grizemo... včasih:)
Default avatar

Ariadne

ha, pa še kako se strinjam. to po mojem velja tako za starše, kot tudi za šole. v našem sistemu je tako, da imajo učenci ogromno pravic, katerih se tudi še kako dobro zavedajo, dolžnosti pa skoraj nobene, pa še tiste, ki so podane, bolj ali manj ignorirajo. hkrati pa poslušamo vsako leto, kako se primerjalno odrežemo vedno slabše pri rezultatih iz matematike ipd.

po drugi strani pa, če gledaš katere so najbolj renomirane šole v tujini, boš našel same take, zelo strogim, avtoritativnim pristopom. o tem, da bi tam imel učenec eventuelno kakšne pravice, da si izbira dan, na katerega bo vprašan, pa da se lahko test tudi do trikrat ponavlja, če so bolj ali manj negativni, tam po moje še čuli niso. (pa dobro, to je bilo zdaj bolj off topic, je pa tema, o kateri zadnje čase malo razmišljam)

otrok rabi omejitve pri svoji vzgoji, to je dobro tudi zaradi njegovega občutka varnosti in pripadnosti. glede ustvarjalnosti pa... se mi zdi, da je ustvarjalnost človeku dana, ali pa ne. tako, kot je bilo pač včasih 99% ljudi, ki so se slepo podvrgli zahtevam in vrednotam takratne družbe, je tudi danes 99% ljudi, ki pač živijo v skladu s pričakovanji današnje družbe. To pa je, troši, da bomo imeli kaj od tebe.

kar se pa tiče revolucionarnosti in borbenega duha je pa tako, da če imaš polno r.t, ga ne rabiš. večina tvojih potreb je zadovoljena, ni potrebe, da bi svojo eksistenco postavljal na kocko s tem, da se boš šel borit za druge.

moja vzgoja? bolj avtoritativna, kot ne. je pa res, da sem pogrešala malo več topline pri odnosu z mano.
Default avatar

korencek

Tudi pri permisivni vzgoji se lahko vzgoji povsem normalen osebek.

V moderni druzbi je problem takega nacina vzgoje otroka ta, da je (se vedno) osnovna celica vzgoje in socializacije posameznika druzina, nato pa v mlajsih letih sola, kasneje pa tudi eventuelno fakulteta ter sluzba.
Permisivna vzgoja se seveda izvaja le v druzini, povsod drugje naj bi bila neka stopnja represije. Problem pa nastane ravno v tem, da je te represije vse manj in tako se posameznik, ki je od doma navajen na permisijo, potem tako obnasa tudi drugje - kjer pa zaradi pomanjkanja represije ni ustrezno sankcionirano njegovo obnasanje. Prav tako se vpliv sole in kasneje srednje sole ali gimnazije na vzgojo posameznika vse bolj manjsa, prihaja pa v ospredje vpliv raznih klik, v katerih se druzijo.
In tako vse bolj preizkusa postavljene meje, si vse vec dovoli... in ker ni represije oz. je zelo omejena, nastanejo prevec razvajeni osebki, ki se v neki nepredvideni sitacij, kjer se jim nenadoma postavi neko omejitev, nikakor ne morejo znajti (ce so bili prej vedno navajeni iti preko omejitev).

Ergo: permisivna vzgoja je dobra za posameznika v druzinskem krogu, ce ima celotna druzba lahko dovolj mocan vpliv na njegovo vzgojo tako, da mu malo "omejuje" svobodo.

Ce je pa ze v druzinskem krogu prevec represije, potem pa prihaja do drugacnih tezav.

Za svojo vzgojo bi rekel, da je bila zelo demokraticna - ze zelo zgodaj je vsak v druzini imel en glas... in potem sem se pac naucil, da ce znas neko idejo dovolj dobro argumentirat in prepricat ostale, da je OK in se ideja uposteva, kakor tudi to, da ce imas neke neumne ideje, da se enostavno moras uklonit ostalim, ce se ne strinjajo.

lp, M.
Default avatar

sour_cream

Ne vem, če se lahko ravno strinjam no. Lahko povem za sebe, sem (in brat) produkt permisivne vzgoje, kar pomeni, da sem se sama odločala kdaj, kaj in s kom bom kaj počela. Kar se mi zdi tudi prav, všeč mi je, da moji starši vejo kje je meja med njimi in mano in so mi vedno dali prostor in čas, da razpolagam z njima po mili volji. Sicer sem po naravi (bila) ful plašen in sramežljiv a uporniški, skoraj že samotarski otrok in nisem ponujene svobode nikoli izkoriščala. Starši so videli kaj naju zanima (brata šport, mene umetnost) in potem so nama nudili udejstvovanje, podporo in usmerjanje na teh področjih. Edino kar se spomnim, da je bilo doma res pravilo je bilo obnašanje in vcepljanje vrednot z vzgledom, ampak brez kazni, vsaj spomnim se ne nobene. Ni bilo vedno vse idealno (ampak določene travmatične situacije nihče ni mogel preprečiti, ker ni taka stvar na katero se da vplivat, bad luck ampak ne bi o tem) in ne morem si predstavljati, da bi bila vzgajana drugače, in sem ful hvalažna svojim staršem za vso ljubezen in vse res.

Restriktivna vzgoja z psihofizičnimi prijemi pa se mi zdi navadno nasilje najhujše vrste (da se spravljaš na nemočno bitje!!) in ljudje, ki ga opravičujejo se pač ne morejo spopriejti z bolečino in to razumem.
Default avatar

mavrični vitez

V veliki meri je zdajšnja vzgoja posledica prejšnje stroge vzgoje iz preprostega razloga, ker našim staršem pač ni odgovarjala preveč in so si rekli, da tega ne privoščijo svojim otrokom, kar so oni doživeli.

Tako so naprimer z trdo vzgojo otroci dobivali takšna nezavedna sporočila:
Jaz sem gospodar in ti me moraš ubogati.
Ne zaupam ti, zato se jaz odločam namesto tebe.

Slabost trde vzgoje, pa je bila, da so z odločanjem starši nehote precej razbremenili otroke sprejemanja odgovornosti, kar je bila posledica, da ko so končno ti otroci bili na svojem oziroma so se lahko končno odločali, se odločati niso bili sposobni.

Poleg tega, pa je bil v njih prisoten strah, kaj bo rekel oče še dolgo potem, ko so bili starši že mrtvi
* * *

Nikoli nad nikomer ne obupaj.
Čudeži se dogajajo vsak dan.

H. Jackson Brown Jr.

http://www.publishwall.si/lelj
Default avatar

mavrični vitez

In tako so starši, ki so bili nezadovoljni z svojo trdo vzgojo, ki so jo trpeli kot otroci šli v drugo skrajnost.

Posledica pa je bila, da so preveč popuščali, kar je bila posledica, da ni bilo dovolj jasnih in razpoznavnih pravil skupnega življenja in otroci so se nekako znašli v kaosu.
V iskanju meja do kam lahko grejo so marskdaj šli predaleč in posledica tega pa je bila, da so staršem popustili živci in so na hitro izvedli trdo vzgojo, kar pomeni, da so otrokom grozili in jih poniževali.

Vendar jim je bilo hitro žal in so se hoteli odkupiti, da so jim potem dopuščali še več

Rezultat te vzgoje so razvajeni, večno nezadovoljni, neodgovorni in negotovi ljudje, ki so zelo odvisni od odzivov okolja.
Do drugih ljudi so nezaupljivi in manipulativni.

Nezavedna sporočila:
Vse ti je dovoljeno.
Naredi kakor veš in znaš.
Sam se odloči
Na mojo pomoč se ne moreš zanesti.

Ko gre otrok predaleč pa sprejema takšna sporočila:
Neurejen si
Nesposoben si
Ne maram te
Nikoli ne bo nič iz tebe
* * *

Nikoli nad nikomer ne obupaj.
Čudeži se dogajajo vsak dan.

H. Jackson Brown Jr.

http://www.publishwall.si/lelj
Default avatar

mavrični vitez

Z pojavom "čustvene inteligence", pa se je pojavil nov način vzgoje, ki ji pravimo Ljubeča vzgoja, ki naj bi bila koalicija ljubezni in omejitev.

Temelji pa na tem, da naj bi bila vzgoja najučinkovitejša, če starša vanjo vnašata ljubezen in red, kar pomeni, da ne kupujeta ljubezni, kot je značilno za permisivno vzgojo.

Ljubezen lahko izražamo kot toplino, skrbnost, podporo, naklonjenost, pozornost, nežnost.., kar v otroku prebudi občutek varnosti in lastne vrednosti.

Druga stvar, ki da otroku občutek varnosti so meje in otrok, ko skuša podreti te meje dejansko preizkuša trdnost teh mej in ko ugotovijo, da je "ZID" res trden se počutijo varne.

Če omejitev ni, otrok občuti tesnobo in negotovost.

Ob preizkušanju teh mej se otrok razvija v tej smeri, da spoznava svoja skrajna čustva in ima priložnost, da se jih nauči obvladovati

Nezavedna sporočila:
Veliko mi pomeniš
Zaupam ti.
Rad ti prisluhnem
Stojim ti ob strani
Noben problem ni takšen da se ga ne bi dalo rešiti
* * *

Nikoli nad nikomer ne obupaj.
Čudeži se dogajajo vsak dan.

H. Jackson Brown Jr.

http://www.publishwall.si/lelj
Default avatar

wWw

Zakomplicirana tema bi reku tole,kr..TREBA JE OHRANT SVOJE MIŠLJENJE..Sicr je pa res velik od staršev odvisn kak boš,ko boš enkrat na svojem,pa tut od drugih včasih.Če skoz žviš v nekem negativnem okolju,kjer ti sam govorjo kako nč ne nrdiš,pa kako nisi sposobn za kakšno stvar,je to ful baaad,k ti s tem zbijejo samozavest na nulo..Moj primer:nikol nism poslušu svojih staršev,k sm že od samga začetka sam pr seb vedu da nimajo prov,z leti je pršlo do tega,da jih pr dvajsetih totalno ignoriram,nrdim vse total obratn kokr rečejo,in se ful zapiram pred njimi,pa sm z njimi recmo največ 10 minut na dan,pa če mi v teh desetih minutah fotr karkol ukaže bom to preslišu,ga ignoriru in se zaprl v svojo sobo.Tak pač sm,ne bom poslušu ukazov od nobenga človeka nikol,delam kar hočm,mislm kar hočm in to je to.
Default avatar

thunder&storm

Mavrični, jst sm teb svoje že povedala oz. napovedala. Zdej je pa na teb, da neki nardiš v tej smeri, da bi se moje napovedi uresničle. Pol boš pa še v praksi lahko preizkušal svoje ideje o vzgoji:)
Default avatar

thunder&storm

not not not:) sej veš, da čarovnice ne smemo sebi napovedovat prihodnosti. pa tut drugim ne, razen če je lepa:)
Default avatar

thunder&storm

Je kakšen razlog, da ne bi bla lepa (razen tistih v tvoji glavi)?

Lepa prihodnost je takšna, kakršna je tebi všeč - seveda s predpostavko, da ne temelji na tuji nesreči in da pač vsako življenje prinaša tudi skrbi in težave, tako da lepo ne pomeni popolno=dolgočasno. In deluj v tej smeri. Če boš zadost dolg težil, boš tut uslišan:)

Zdej pa ne sprašuj več. Moja steklena krogla je zmatrana. Maš čist dovolj informacij:)
Default avatar

Lee_Nover

sm mel cist prosto vzgojo .. nobenih pravil al pa kej
da bi recimo mogu narest kako domaco nalogo pred gledanjem TV
al pa recimo bit doma ob tej pa tej uri, ne smet hodt kam .. cist nic
sm pac vedu kaj je ok in kaj ne
len sm se kr .. ampak vseen velik rajs kej pocnem kot ne
nikakor nezainteresiran, zdolgocasen sploh ne, odgovorn in pa zlo zadovoljn s sabo :D
seveda je to zarad nekega vlozenga truda
ne vem kako bi me lahko boljs vzgojil .. moja mami je zakon ! :D
Default avatar

bugnavilea

Kot mati enoletnega fantiča lahko že sedaj potrdim te besede. Že tako zgodaj se namreč vidi rezultat permisivne vzgoje. Sama nisem permisivna oz. sem nekaj vmes. Ta malemu dovolim marsikaj, vendar spet ne vsega. seveda takrat se začne trma in jok in stok ... ampak mami ne pada na te finte. In tako tudi sine ve, da ne bo mogel mamo kar tako zlepa izkoriščat.

Sestra nasprotno ima s svojim tudi enoletnim sinetom tole permisivno ... zelooo permisivno vzgojo ... in ima tudi zelooo velike probleme. Sine jo namreč že sedaj izkorišča do kraja.


Jaz sem zagovornik te zlate sredine. Ne permisivno in ne preveč striktna vzgoja ... Naj mu bo dovoljena neka osnovna svoboda odločanja, vendar še vedno po merilih staršev.