Priznam, da je neposredni povod za moje vprašanje predlog sprememb na področju porodnišk izpred par tednov, kjer se predlaga, da je ženska doma 11 mesecev, potem pa en mesec moški. Zanima pa me sledeče: a smo res samo ženske sposobne skrbet za dojenčka (in kasneje malčka, itd…)? Brala sem komentar ene bralke v eni reviji, kjer pravi naj se o porodniškem dopustu izjasnita starša sama (se strinjam), hkrati pa pravi (med vrsticami), da moški itak ne znajo skrbet za otroka in zapiše, da ti otroci, katerih očeti naj bi bili zaradi njihove nege doma, itak končajo v varstvu pri babicah (zanimivo, spet omenja samo babice; dedki tudi niso sposobni nobene skrbi za otroka … jasno, če še njihovi nekaj desetletij mlajši sinovi niso). In še kup ovir je, torej očetje ne morejo skrbet za svoje potomce tisti mesec.
Tudi vi tako gledate na to? Meni se zdi tako razmišljanje za današnji čas skrajno čudno. Seveda očetje (to seveda ni nekdo, ki otroka uturi starim staršem) za otroka poskrbijo drugače, po svoje. Ampak tukaj smo za to odgovorne tudi ženske, ki mislimo, da je samo po naše o.k. Drugače pa mislim, da so očetje prav tako sposobni poskrbet za svoje otroke, dojenje pa pri tej starosti itak ni noben faktor več (razni odmori za dojenje itd. se mi ne zdi nič drugega kot izkoriščanje – takšno ali drugačno – ki nima nobene veze s potrebami otroka – pustimo izjemne situacije). Zjutraj in zvečer namreč lahko otroka še vedno podojiš. Torej jaz mislim naj se o skrbi za otroka dogovorita starša, a apriori označevanje moških kot nesposobnih skrbi za lastnega otroka se mi zdi zelo napačno.

Seveda da so tudi moški sposobni nege malčka, ampak tukaj se gre za druge stvari. Gre se za čas ki ga mater preživi s svojim otrokom in ta je neprecenljiv. Tukaj pa očetje ne morejo popolnoma nič, zato je ta zakon ena velika neumnost. Moj mož je perfekten oče, vendar se strinjam da prvo leto brez matere ni nič.

vse je odvisno od zrelosti in predhodne vzgoje mladih staršev, tako mamice, kot očka. problem nastane, ko mame postanemo tako zaščitniške, da bi kar vse same opravile. menim, da bi morale mlade mamice takoj vključiti očke v skrb za otroka, ker bo kasneje tudi z otrokom vse v redu, bo srečen, umirjen in varen. problem je mogoče le služba, če mu pride do živega in ga bremeni. potem je pod stresom, ker meni, da mora poskrbeti za družino in biti predan in umirjen očka.

edino pametno je, da se jim z zakonom dodeli vsaj ta mesec, če ne več, da kakšen delodajalec ne pride na idejo, da je v službi nepogrešljiv.

Dojenje zna bit problem ;).

icelindt joške jim navezat pa naj dojijo kajne. Feministke butaste.

Ja, ampak ali ne gre za to, da ženske ta čas enega leta “privatiziramo” zase? Da ga preprosto nočemo odstopiti možem? Ker ne verjamem v to, da je ravno 12 mesecev dragocenih za otroka. Zakaj ni takšnih ravno 11 mesecev, ali pa 15? Ampak, če je 15 mesecev tista prava doba, pa zelo malo žensk ostane toliko časa doma z otrokom… Poleg tega vemo, da gredo nekatere ženske v službo po 3 mesecih (ker želijo, morajo) …
Ali pa so razmere, da gre iz takšnih ali drugačnih razlogov moški na porodniški dopust. Na primer zaradi brezposelnosti (žena pa ima službo), pa je takrat to sprejemljivo in moški zna poskrbet za otroka, sicer pa ne. A potrebe otrok niso nič drugačne …

V glavnem neumnost je da te država v nekaj prisili. Partnerja naj se sama zmenta kako si bosta vse skupaj organizirala.

Zdrav dojenček pri 11. mesecih ne rabi več doma mame zaradi dojenja v tistem času, ko gre ta v službo. 11-mesečni otrok namreč je že precej hrane (nisem pozabila, čeprav imam malo večje otroke). Mama ga podoji pred službo in po povratku domov. Lahko pa za kakšno rundo tudi načrpa mleko. Dojenje je zgolj izgovor; sicer ne vem zakaj. Aja, hčer sem dojila do 2. leta. Verjetno ne misliš, da je bila 5x na dan le dojena in ni jedla nič drugega?

Po kateri logiki mora država nekoga v nekaj prisiliti? Pri paru ima mož precej večjo plačo in sedaj ker je država tako rekla mora bit doma in se temu odpovedat? a je to smiselno? vse je stvar dogovora, prisila je totalna neumnost.

Same scrkljanke.
Naše matere so imele porodniške dopuste dolge vsega tri tedne. In nobene babice na razpolago.

Moji generaciji je pripadalo vsega 6 mesecev porodniške, nato pa smo iskali privat varstvo. Vrtec izpod dveh let sploh ni jemal otrok.

Današnji bi pa kar do penzije vlekli.

Za eno mamico imaš zelo grd slog. Kje je tu kaj feminističnega, prej je zdravo za otrokov razvoj.

Zdrav dojenček pri 11. mesecih ne rabi več doma mame zaradi dojenja v tistem času, ko gre ta v službo. 11-mesečni otrok namreč je že precej hrane (nisem pozabila, čeprav imam malo večje otroke). Mama ga podoji pred službo in po povratku domov. Lahko pa za kakšno rundo tudi načrpa mleko. Dojenje je zgolj izgovor; sicer ne vem zakaj. Aja, hčer sem dojila do 2. leta. Verjetno ne misliš, da je bila 5x na dan le dojena in ni jedla nič drugega?[/quote]

In zakaj bi država (ali ti) dirigirala, koliko časa in kdaj bo mati dojila svojega otroka? Pa nehajte ene že razmišljat, da je vaš način najboljši možen za vse situacije!

Pa ne samo to. Otrokova pamet pač tako deluje, da potrebuje cela 3 leta, da se dokončno odcepi od matere. Dolgo časa meni, da je sam del mame in proces razdvajanja kompleksa mati-malček se konča okoli 3. leta.
Veliko zanimivih člankov z odličnimi razlagami lahko najdeš na to temo.

Zakon zanemarja potrebe otrok, zanemarja njihov naravni ustroj in pravila, ki nam jih je dala evolucija. Takšni šoki (ločitev od staršev, matere) so za malčka (in mater) zelo stresni. To se kaže celo življenje. Otrok se kasneje osamosvoji, si ne zaupa, išče zaledje staršev, postane kadilec/motnje v prehrani/druge odvisnosti (nadomestek materine dojke – oralno zadovoljevanje potreb), ni kos življenjskim nalogam… Seveda govorim o povprečju, vendar zadeve v splošnem kar držijo.
Vrtec pri nas začnemo 2 leti prezgodaj. Starši, ki se tega zavedajo in imajo to možnost, poskrbijo za individualno varstvo. Tudi dojenje po 1 letu je za otroka koristno, pa ne v prehrambenem smislu.

Moderni svet pluje grozno daleč stran od človeka in ga hkrati poneumlja, tako da se sam sebe niti ne zaveda več. Moderni ustroj človeka razčloveči in mu da vrednost predmeta v smislu: otrok ne potrebuje starša, sistem ga, da starš, namesto da skrbi za otroka, dela za sistem in kapital.

Najbolj je človeku blizu in lastno to, kar počnejo najbolj primitivna ljudstva: otroke nosijo do onemoglosti, jih imajo stalno pri sebi, dojijo do 2. ali 3. leta, skupaj spijo na istem ležišču, otroka vključujejo v družbeno življenje, gospodinjstvo… Pri nas pa jih pač vtaknemo v vrtec in gremo v službo.

Če se zavedaš osnovnih pravil, kako deluje otrok in njegova psiha, boš kmalu ugotovila tudi, zakaj, pišuka, je ta predlog zakona tako zelo napačen. In škodljiv.
Je pa pisan na kožo kapitalu: tako bodo pri očetih prihranili 2 tedna očetovskega dopusta; to pa nanesse kar veliko. amo zaradi dinarčkov! Pa ker je seveda čustveno manj stabilnega otroka lažje prevzgojiti po meri kapitala. Če se mora otrok stalno navezovati na nekoga drugega, ga to zmede. Vzorec vedenja mu ostane. Ne zaupa.

Vredno se je malo izobraziti na to temo, malo pregledati ustroj otrokovega pojmovanja sveta in načina razmišljanja in doživljanja, pa za nekaj 1000 let v preteklost, da se soočimo z evolucijskimi danostmi človeku, potem pa hitro postane jasno, kako je s tem.

PS: zagotovo so tudi moški odlični nadomestki za mater. A mislim da je povsem umestna primerjava: dojenje / hranjenje z adaptiranim mlekom. Narava je povedala svoje. Prisluhne ji pa tisti, ki želi.

Super napisano!

Pri 11 mesecih ne bi smel biti.

Dejstvo je, da imamo najdaljše porodniške. Zaradi nedelujočega zdravstvenega sistema pa še nenormalno veliko bolniških odsotnosti v naslednjih 3, 4 letih po porodniški. Cih cih, pa je mamica doma 14 dni.;))

Glede skrbi oziroma sposobnosti za skrb nad otrokom pa takole: bolno je razpravljati o tem, ali je moški sposoben skrbeti za otroka, ker zadeva ni odvisna od njegovih sposobnosti ampak od tega, ali je pripravljen skrbeti zanj. Nekdo je, nekdo pa ni.
Dojenje je postranska stvar, ker samo po sebi ne zagotavlja prav nobene kvalitete glede hranjenja, v kolikor ni v njem dovolj hranilnih snovi, ki zagotavljajo optimalen razvoj pri otroku. (Zaradi tega marsikateri dojenček ne dosega pridobivanja teže in morajo mamice dodajati ind. mešanice). Ima pa svojo dobro lastnost, to je stik mamice in dojenčka, crkljanje, občutek varnosti… ki pa ni nič drugačen pri tistih mamicah, ki svoje otročičke iz takšnih in drugačnih razlogov ne morejo dojiti, pa jih pač crkljajo s flaško.
Do zdaj so moški jemali očetovski dopust zgolj zato, da so lahko čepeli doma in jim ni bilo potrebno hoditi v službe – žal, tako je bilo pri večini moškega spola. Zdaj bodo morali zato, da bodo lahko ostali mesec dni doma, nekaj narediti (čeprav je res, da bodo gofljači otroke peljali k babicam).

Makaronka se v marsičem strinjam s tvojim razmišljanjem. Samo staršev, ki bi ostali 3 leta doma z otrokom praktično ni (pa tudi pri tistih, ki so bili doma ni nujno končni izid kaj boljši: odvisno od konkretnega primera).

Pa spet dojenja: pri 11. mesecih otrok ne rabi adaptiranega mleka, ker ga mama ne more dojit, če gre v službo! Primeri, ko to ne drži so velika velika izjema.

Pri nas je bilo tako, da je po sili razmer moral 14 dni skrbeti zanj pri njegovih treh tednih starosti. Prve tri, štiri dni je bil ko zombi, ampak tamalemu se nič ni poznalo, bil je sit in previt (mogoče kako uro pozneje kot bi ga jaz). Najprej ko sem prišla domov, mi je dal malega v roke in si privoščil dolgo kopel :-))
V glavnem se mu je zdela enkratna izkušnja in mu pri naslednjem zagotovo ne bi bil problem ostati doma, sploh pa ne pri skoraj enoletniku.

lp

Nekateri se tega, kar si zapisala, sploh niso sposobni zavedati. Pa je še kako res.

http://en.wikipedia.org/wiki/Parental_leave

Verjamem v to, da sta za otroka potrebna oce in mati. Pred rojstvom in po njem.

In iz lastnih izkusenj vem, da lahko ocka ostane doma tiste 4 tedne, ce si tega seveda zeli.

Sem velik zagovornik dojenja, zanj sem se morala posteno potrudit, v koncenm sestevku sem dojila vse tri skupaj malo manj kot 4 leta. Vse tri na njihovo zeljo. Dve sta zelo hitro zaceli z gosto htano, ena pa ni in ni, vmes je bila tudi hospitalizirana…. Ampak nobena ni bila odvisna od mojega mleka pri 10 mesecih.

Po novem zakonu mamici ne samo pripada odmor za dojenje (lahko tudi samo za brizganje mleka, iz katerega sem skoraj doktorirala), ta odmor je po novem celo placan.

Poznam pa ogromno parov, ki so se iz razlicnih razlogov odlocili, da bo del dopusta zannego doma ocka. In vai so pri tem uzivali. In se odlicno povezali.

V casu glasovsnja o druzinskem zakoniku se je na veliko govorilo o tem, da otroci potrebujejo oceta in mamo. In zdaj ste te isti ljudje tako prosti temu, da bi ocetje preziveli nekaj casa s svojimi otroki.

Pa še kako res je to ! Temelj za zdrav psihični razvoj otroka.
Makaronka, če se le da, piši bolj na kratko in konkretno. Pa hvala ti.

Jah odvisno je tudi od partnerja ali želi to ali ne. Moj vem, da ne želi biti tisti mesec sam ob otroku in da ga bo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} večina časa imela tašča. Pa me to jezi pa nič ne moreš. Pa je drugače super oče, ampak biti sam z otrokom ga je pa strah. Še vedno upam, da mu uspe.
Drugače pa… več bo 4 urnega delovnika zaradi tega. Problemi bodo pri partnerjih v službah, ker ta dopust ni nujen ampak je na izbiro in ga marsikdo tudi če bi hotel, ne bo smel izkoristiti, ker pač takih izpadov delavcev ne bodo pričakovali.
Na žalost se mi zdi ta sprememba zakona zelo zelo slaba.

ta dopust ni nujen ravno tako kot ni nujni starševski dopust v višini 9 mesecev, obvezen je samo 105 dnevni porodniški dopust za mame. pa še ta se v skrajni sili lahko prenese na očeta (smrt mame). Ne razumem zakaj so ljudje take ovce, da trdijo nekaj kar ni res samo zato, ker jih je strah delodajalcev. Tvojega moža je sicer na smrt strah tudi otroka, kar pove veliko o tvoji izbiri.

Žalostno je, da obstajajo očetje, ki nočejo, ne zmorejo, se bojijo biti z lastnim otrokom. očitno so rigidne delitve vlog še kako žive. Še bolj žalostno je, da je veliko nasprotnic tega zakona žensk, za katere ne vem česa jih je strah, ali izgube svoje komande nad vsem ali pa imajo svoje življenske sopotnike za take nesposobneže (čudno, da so otroka znali zaploditi)
Moj mož bi zlahka ostal z 11 mesečnikom doma, brez težav. Če je alternativa to, da nama v nasprotnem primeru dopust propade pa še toliko bolj.
je pa težava, seveda, če so očki taki, kot sem ga srečala v zdravniški ordinaciji, ki med. sestri ni znal iz glave povedati letnice (ne celega datuma) rojstva svojega otroka.