Stres pred in med nosečnostjo
Pozdravljene,
s fantom sva se odločila, da se želiva pridružiti krogu starševstva. Sva komaj na začetku, za nama je prvi mesec poskusov, vendar se še ni prijelo. Nič hudega, saj vem da ni nobena katastrofa, če se iz prve ne prime, vendar pa se zavedam in vem, da imam velike težave z stresom (poskušam kontrolirati oz odpraviti stres).
Zdravila za to ni (in tudi če je nočem jemat nobenih tablet), to mora vsak posameznik zase ugotoviti kaj mu pomaga, da je sproščen oz., da ni pod stresom.
Vprašanje je, kako se ve spopadate s stresom, ali ste sploh imele kdaj podobne težave?
Kako lahko vpliva na otroka stresno življenje – počutje mamice?
-mimogrede da vas vprašam: že en mesec pijem femibion folno kislino, vendar moj G mi je priporočil Tifol, v čem je razlika? Sem vprašala tudi farmacevta vendar je rekel samo to,da je razlika v ceni ?!?
Je morda to zato kej nimam ščitnice?
Hvala za vase odgovore in lep dan.
Pozdravljena,
tudi sama sem se v prvi nosečnosti popadala s stresom, predvsem na začetku. Malce zaradi dela, težave s partnerjem…a kasneje sem se sprostila oz. prislila, da sem mislila na otrokovo ter moje dobro in je nosečnost potekala brez problemov in deklica je zdrava.
Je pa bila moja sestra vso nosečnost pod ogromnim stresom, ker je ostala sama z otročičkom pa je veliko prejokala in vse…a kljub temu je deklica zdrava in se lepo razvija.
V glavnem se strinjam, da stres ne koristi a dandanes je težko biti povsem miren in brez skrbi.
JAz sem že v prvi soečnosti jemala Tifol in ga tudi sedaj v drugi…Meni je to prvič predlagala ginekologinja pa se dobro najdem.
Srečno.
Andreja
Andreja86 hvala za odgovor,
se trudim tudi jaz, da se nebi sekirala za vsako malenkost je pa precej težko ampak verjamem, da mi bo uspelo, ker je želja po otroku ogromna. Srečo pa imam, da se vsaj z partnerjem razumem in mi stoji ob strani ob vsaki težavi in mi pomaga v vsem.
Tudi če bom preveč pod stresom se lahko zgodi da bom kasneje zanosila, upajmo na najboljše no.
lp.
Jaz sem zanosila po parih letih, živela sem precej v stresu, se sekirala za vsako malenkost? Zakaj že?
Od kar sem noseča, sprejemam stvari zelo mirno, pa se je v teh sedmih mesecih zgodilo marsika. Neverjetno kako sem pomirjena in kako sem sedaj postavila prioritete in pozornost prav na druge, prave stvari.
Ne sekiraj se če v naslednjem mesecu ne rata, ne sekiraj se če v naslednjem letu ne rata, samo verjemi, da enkrat bo in res bo!
Srečno
ni pomembno, hvala ker si delila z mano svoje izkušnje.
Res mi je žal, da si se morala srečati s takšnim problemom in sem vesela, da si se ga naučila obvladati.
Meni kakšen dan uspe bit povsem mirna in sproščena, kakšen dan pa ne. sej niti sama ne vem kaj me tolko sekira. Sicer s fantom delamo hišo ampak smo že skoraj pri koncu, mogoče te malenkosti me vržejo iz tira.
Mogoče ko bom rodila se bom spremenila, pravijo da ko ženska rodi, da se tudi ona še enkrat rodi.
Hvala in lep dan še naprej.
Sva komaj na začetku, za nama je prvi mesec poskusov, vendar se še ni prijelo.
Btw, tole se mi zdi malce hecno opisano. Dajta najprej ugotoviti, kdaj sploh so v ciklu možnosti, da “se prime”, ne pa vsakega spolnega odnosa brez zaščite kadarkoli v ciklu šteti za “poskušanje” 😉
Če imaš kolikor toliko urejene cikle, so plodni dnevi približno 14 dni pred prvim dnem nove menstruacije (npr. če imaš cikle dolge 30 dni, je to okoli 16. dneva v ciklu) … Ženska je namreč plodna le nekaj dni v ciklu.
Zdi se mi, da je stres pri motnjah plodnosti samo izgovor oz. dežurni krivec, ko ne uspe.
Tole je slišat, kot da smo nerealni in si domišljamo da otroci nekaj samoumevnega, če ne zanosimo takoj. Iz moje izkušnje ti povem, da daleč od tega in nikoli nisem iskala izgovora v stresu. Pa je bilo moje življenje en velik stres, če hočeš pogledat s te strani. In tudi zanosila sem v zelo precej stresnem obdobju, od takrat pa se je ve meni nekaj premaknilo in stvari jemljem drugače….
Na stres glej kot na svoj vložek v prizadevanja na poti k cilju.
In za božjo voljo, ne stopnjuj si stresa še s tem, ker nisi zanosila že v prvem poskusu. Uživajta raje v spolnih odnosih brez skrbi, da bi se zgodilo kaj nenačrtovanega.
Glede folne je verjetno vseeno, je pa pomembno, da jo vzameš takoj po obroku oz. celo med njim za čim boljšo absorpcijo.
Tifol vsebuje samo folno, medtem ko imajo druge tablete še druge vitamine (ne vem, kako je pri femibionu), zato je tifol najcenejši – jaz sem jemala tega. Enim ustreza, druge zapira, meni je bilo 2. mesec nosečnosti tako slabo, da sem ga včasih izpustila, ker bi samo bruhala, če bi ga spila, sem ga pa pila že veliko prej, tako da sem imela dovolj folne – pazi tudi na čimbolj pestro prehrano in dovolj sveže zelenjave (po možnosti domače oz. bio).
Glede stresa ne vem, po moje pa na zanositev nima prevelikega vpliva. Ponavadi vzroki tičijo drugje, razen če ne gre res za dolgotrajen stres v smislu kakšne depresije, ki telo popolnoma izčrpa in tak človek na koncu tudi zboli. Predlagam ti čim več aktivnosti, jaz sem se vedno sprostila s športom, včasih v skupini, drugič sama, ampak pomagalo je pa vedno. Lahko se vpišeš tudi na kakšno jogo, tečaj meditacije. Mene zelo sprostijo dolgi sprehodi v naravo. Smo različni, nekoga sprošča druženje s prijatelji, druge samota, tretje adrenalin, četrte meditacija. Vsekakor pa je fajn, da najdeš nekaj zase.
Nikakor ni bilo to mišljeno.
1. v enem letu ima “povprečen” par 85% verjetnost za zanositev (zato tudi ginekologi začnejo obravnavo motenj plodnosti šele po enem letu neuspešnih poskušanj), verjetnost v enem mesecu pa je 25 % (ali drugače: 25% parov zanosi v prvem mesecu, v obdobju enega leta pa 85 % parov).
2. Kolikor berem zapise po forumih, so zakonitosti plodnosti precej nepoznane oz. so ljudje zmotno prepričani, da lahko zanosijo kadar koli v ciklu. To seveda ne drži, je pa mogoče precej izboljšati možnosti za načrtno zanositev s poskušanjem “v pravem času”.
3. Še vedno trdim, da mnogi pripisujejo vzroke za neuspešno zanositev stresu, vendar se pogosto v ozadju skrivajo drugi, bolj oprijemljivi razlogi (pregrade na maternici, PCO, slab spermiogram …), stres (kot opis napornega življenjskega stila) pa nima vpliva na vajino plodnost (razen če ne gre kot že zgoraj napisano za kakšne hujše težave, npr. bolezensko stradanje …).
Nikakor ni bilo to mišljeno.
1. v enem letu ima “povprečen” par 85% verjetnost za zanositev (zato tudi ginekologi začnejo obravnavo motenj plodnosti šele po enem letu neuspešnih poskušanj), verjetnost v enem mesecu pa je 25 % (ali drugače: 25% parov zanosi v prvem mesecu, v obdobju enega leta pa 85 % parov).
2. Kolikor berem zapise po forumih, so zakonitosti plodnosti precej nepoznane oz. so ljudje zmotno prepričani, da lahko zanosijo kadar koli v ciklu. To seveda ne drži, je pa mogoče precej izboljšati možnosti za načrtno zanositev s poskušanjem “v pravem času”.
3. Še vedno trdim, da mnogi pripisujejo vzroke za neuspešno zanositev stresu, vendar se pogosto v ozadju skrivajo drugi, bolj oprijemljivi razlogi (pregrade na maternici, PCO, slab spermiogram …), stres (kot opis napornega življenjskega stila) pa nima vpliva na vajino plodnost (razen če ne gre kot že zgoraj napisano za kakšne hujše težave, npr. bolezensko stradanje …).[/quote]
Pa ti to tudi kaj iz svojih izkušenj govroiš, ker teorijo lahko vsak prebere in jo naštudirala. Ogromno ljudi ve za zgodbe drugih in na podlagi tujih izkušenj ali pa izkušenj ljudi s forumov, ki jih sploh ne poznajo, pametujejo tistim, ki se borijo za nova življenja. Pa ne govorim sedaj o tej temi, ko je res še prezgodaj za delat paniko in razmišljat o tem kaj vse vpliva, da še ni zanositve…ampak o težkih in hudih situacijah skozi katere mora marsikateri par… tudi sama sem bila deležna takih pametovanj od ljudi, ki se niso nikoli soočili z neplodnostjo in verjemi lisica.mica, to je zadnje kar sem takrat potrebovala. Tako da dajte že enkrat govorit in svetovat iz lastnih izkušenj, ko lahko zares veste skozi kaj grjo ti ljudje in kaj takrat rabijo.
Ni pomembno, pa saj ni treba tako na ostro, ker sem v bistvu na “tvoji” strani.
Nisem imela težav z zanositvijo, obakrat sem zanosila takoj, načrtno, po samo enem SO ob pravem času. Z možem sva k sreči mlada in reproduktivno zdrava, me je bilo pa pred “projektom družina” precej strah, ali bova tudi midva morda med tistimi s težavami. Sem pa kljub temu skurila kar nekaj testov za brezveze, čeprav je bilo očitno, da sva tisti mesec za kak dan ali dva zamudila vlak (zato je tiste mesece nesmiselno šteti za “poskušanja”).
So mi pa bližnje prijateljice, ki niso zanosile takoj, povedale, kako so vzroke iskale v stresu in kako so jih drugi prepričevali (oz. jim najedali), naj se sprostijo, nehajo misliti na zanositev, gredo na počitnice in bodo nazaj prišle noseče. Ena je zanosila naravno po dobrem letu kljub PCO (vendar si je merila BT, da je sploh vedela, kdaj približno je ovulacija, sicer bi pri 60 dnevnih ciklih iskala iglo v senu), druga pa tudi po dveh letih še ne in je bil problem v partnerju (imata pa zdaj s pomočjo ICSI 2 otroka).
Kot zadnje pa – moje izkušnje glede številk in njihovega razumevanja oz. razumevanja strokovne literature žal kažejo, da zna biti to za marsikoga problem (vključno s prepričanjem, da se z vsakim SO lahko zanosi). In tukaj si štejem kot svojo dolžnost, da te stvari pojasnim, če bodo komu pomagale pri razumevanju, kaj se dogaja v splošnem.
Pozdravljene,
verjetno me niste dobro razumele, jaz nisem v paniki in sploh ne delam panike, ker v prvem mesecu poskusov nisem zanosila. Se ne obremenjujem s tem, mene me je samo zanimalo, če ste se soočale s stresom, kako ste si pomagale, če škodi to otroku in podobne stvari.
Nisem vas spraševala kdaj imam jaz ovulacijo oziroma da me naučite šteti dneve, to znam tudi sama.Konec koncev pa jaz nisem glih prepričana, da so ovulacijski dnevi dokaz da se takrat prime in da je samo med temi dnevi možnost zanositve. Ni res.
Moja sestrična je gledala da ima odnose s partnerjem med ovulacijskimi dnevi in se ni hotelo primit. Nato se je odločila da poskusi izven ovulacije in glej ga zlomka zanosila je.
Jaz nisem v depresiji ker mi prvi mesec ni uspelo, ampak vem da sem pod stresom večino časa in me je samo zanimalo kako se ve spopadate s tem med nosečnostjo, pa tudi po nosečnosti. Če mi uspe zanositi vrjamem, da to ni precej dobro za otroka. Ne gre se tolko za to kdaj bom zanosila, ampak če bom s tem stresom kakor koli škodila otroku v sebi.
Ni me potrebno napadati in obsojat da krivim stres za vse, kar ni res. Pa saj je komaj en mesec za nama. Konec koncev še nikoli mi ni bilo tako lepo seksat kot zdaj ko delava na otroku.
Bolj verjetno je tvoja sestrična iskala ovulacijo ob napačnih dneh 😉
That’s the point 🙂 Naj vama čimprej rata 🙂
Pač vsakdanji stres je dejstvo (služba, storilnostna naravnanost, skrb za družinski proračun, razno …) in se mu pač ni mogoče izogniti. S tem otroku ne boš prav nič škodila, vseeno (oz. zaradi svojega boljšega počutja) pa se je fino naučiti nepomembne stvari jemati z rezervo in gledati na svet z zadostno mero zaupanja (vase in v partnerja). Navsezadnje najbolj naporni dnevi še pridejo po rojstvu otroka, ko se bo za nekaj tednov vse obrnilo na glavo (oz. dokler se ne navadiš in ne pozabiš časov pred otrokom).
Zanima te, kako spopadanje s stresom v nosečnosti zgleda v praksi: mož hodi v službo samo še v srajcah, ki ne potrebujejo likanja, nepomita posoda/ nezložene obleke/ neposesano stanovanje počaka na boljše trenutke, povabila na kosila ob vikendih se sprejme kljub goram cunj (vsaj kuhati ni trebam :P), 1.5- letnik pa vsake toliko s stekleničko mleka v roki obsedi na kavču in gleda babytv, dokler noseča mama ne zadiha ali v miru ne poje svojega lončka sladoleda. K vragu standardi pri malih stvareh 😉