S čim nad plevel? Ne tisti mali plevel na vrtu, to lahko populim, ampak tisti večji polmetrski, ki sploh ne vem kako se mu reče? A se da to s čim pošpricat, pa da ni preveč strupeno, ker imam zraven vrt?

Boom Efekt, če hočeš vse požgat, da bo zemlja gola, vendar moraš škropit v brezveterju in bolj pri tleh, da ne zanese ttja kjer je nezaželjeno. Vendar, sploh če gre za majhno površino okoli vrta je bolj priporočljiva redna košnja (ko plevel še ne cveti) in v vlažnem vremenu zasejat površino s kako boljšo travo – lahko mešanico za vinograde ali travnike.

lahko poskusiš tudi z gasilnim aparatom na prah…zanesljivo vse požge

Preberi si:
http://www.cvetlicna.si/CVET,,zelenjavni_vrt/plevel_je_lahko_koristen.htm

Kot pravi vir:
Objavljeno v reviji Eko dežela, junij 2013

Vsaj eno leto nisem vedela, da se šteje Navadni tolščak med plevel in nisem niti vedela, kaj raste na mojem vrtu. Zgledalo je lepo in neškodljivo vsem ostalem in sem pustila. Nato sem posadila novosti in se je tolščak umaknil. Sedaj raste le še na koncu predela. Pognale pa so še nove rožice, ko pojma spet nimam, kako se imenujejo. Pa ne gre za plevel, ampak rožice, kot je rekla soseda.
Ne uporabljam stvari kot piše, rastlinam pa očitno godi.

Sama se proti plevelu ne bi borila preveč, v kolikor to res ne škoduje vam in kar je na tleh.

S kosilnico na nitko. Kemikalij ti bo sapa (cetudi je ti ne cutis) odnesla se na sosednje povrsine.

Je pa se ena varianta, ki pride v postev, ce nameravas tam kaj saditi. Plevel malo poteptas, ga prekrijes s kartonom ali vsaj 5 plastmi casopisnega papirja, cez pa travo, seno, slamo ali kaj podobnega. Pocajkaj eno do dve sezoni, da se plevel zatre in crvi zrahljajo zemljo, potem pa odkrij in posadi.

Če že ravno moraš špricati naokol, daj to v poznih večernih urah in dobro poglej, da v okolici ni nobenega čebelnjaka. Oziroma še boljše najprej se izobrazi za kateri prevel se gre, potem pa postopaj naprej, kaj veš lahko dobiš popolnoma “naravno” odstranjevanje plevela.

Ni ga bolj groznega za videti, kot umrle čebele, zaradi neumnega škropljenja, ki po možnosti sploh ni bil v potrebi. In ja čebelarim.

Majhni čebelarji ste itak posebna kasta, ki vas vse nekaj moti, izobraženost pa običajno na nuli. S herbicidom kot je boomefekt ne boš pomoril čebel ( je pa kot sem omenil nesmiselno škropit okoli vrta). Drugače pa v moji bližnji okolici, ki je pretežno vinogradniška in sadjarska za intenzivno pridelavo, obstaja stalen čebeljnak, dva pa vsako leto pred cvetenjem akacije in kostanja na rob največjega vinograda postavi nek čebelar, pa nikoli ni nobenih težav in se škropi redno v intervalih preventive in takrat ko vreme dopušča – ravno veliki vinogradi in sadovnjaki le izjemoma pozno zvečer. toliko o tvojem znanju o bližinah čebeljnjakov in še čim…

No, saj zato so eko variante. Ker ima slučajno še vrt zraven. Verjetno ob tem, če bo špričala, ne bo zastrupila še svoj vrt, iz katerega bo jedla.

Moj vrt res obsega del, kjer ni hrane za človeka, se pa brigam tako za rastline, pa tudi za to, da vsak plevel ni škodljiv, če ga lahko uporabiš še za svoje zdravje. Ga ne uporabljam, morda bo pa komu prav prišlo, ko bo prav iz mojega vrta.

Sem pa mravljice, ki so samo koristne, odstranila, ker so mi želele vse pojesti in storiti škodo. Tako da je potreben podroben pregled, kje nastaja škoda in s čim.

Zadaj za hišo mi pa itak čebelce in čmrlji pač obletavajo cvete, da bo tudi za kmete kaj ostalo. Prav tako menim, da čebelce že od daleč zavohajo, kje je hrana in kje ne. In pač na strup ne bodo hodile. Pomor čebel se dogaja, ko gre za kaste rodbin, kjer so naseljene. Ne pa na rožicah, kjer slučajno zaidejo. Zato čebeljnake pač ne postavljaš v urbana naselja. Oz. kako drugače rešiš tvojo stvar.

http://www.kmetija.si/Novica/navadni-tolscak-ali-portulak

Nikoli mi ni bilo jasno, kdo je določene rastline določil za plevel in kakšne pogoje morajo izpolnjevati, da se kot plevel klasificirajo. Še manj pa mi je jasno, zakaj bi kdo hotel iztrebiti katerokoli rastlinsko vrsto, ki ne škodije vrtu in celo ne raste na njem.
Če se te rastline pogleda pobližje, se nauči kaj o njih, je veliko koristneje in v večje veselje, kot je zatiranje. Velikokrat se izve zelo zanimive stvari o naši flori. Marsikatera je celo užitna.

Če pa misliš na invazivko, potem jo je pa potrebno populiti pred cvetenjem oz. populjeno uničiti, če že cveti.
Občutek imam, da ti gre na živce prav ena teh – ne vem zakaj sem takoj pomislila na enoletno suholetnico. Ta je res invazivka.
Še vedno pa ni potrebno škropiti naokoli kot zmešan, so druge možnosti.

Kot je en zgoraj omenil, je okoli vinogradov toliko kemije, da je groza. Zakaj bi te kemije kdo, ki je osveščen in ima izbiro, hotel še več? Dolgoročno škodi bolj od “plevela”.
Think. Če crkne roža po škropljenju, ne more biti nedolžno. Mogoče samo trenutno izgleda tako.

Torej: regrat je plevel, ko je na nezaželjenem mestu, ko pa ga nabiramo, pa ni? Al kako? Plevel postane šele, ko cveti? Ko nimamo trenutne koristi od njega?

Mene moti tudi, kot da sem morilec mravelj, ko mi vso škodo povzročijo, ker vsi mislijo, da so samo koristne, čeprav se bataljno inštalira na vseh področjih, ko ti vse uniči. Recimo faraonke prenašajo tudi bolezni, za nameček.

Toliko o koristnosti in škodljivosti, o čemer so sveto prepričani.

Sicer še vedno ne vem, kaj se klasificira kot plevel in za kaj je škodljiv (če ne govorimo o invazivkah in o tistem na vrtu), zdaj vem samo nekaj več o mravljah.
Faraonke so invazivke, mimogrede. No, zdaj veš več tudi ti.

Majhni čebelarji ste itak posebna kasta, ki vas vse nekaj moti, izobraženost pa običajno na nuli. S herbicidom kot je boomefekt ne boš pomoril čebel ( je pa kot sem omenil nesmiselno škropit okoli vrta). Drugače pa v moji bližnji okolici, ki je pretežno vinogradniška in sadjarska za intenzivno pridelavo, obstaja stalen čebeljnak, dva pa vsako leto pred cvetenjem akacije in kostanja na rob največjega vinograda postavi nek čebelar, pa nikoli ni nobenih težav in se škropi redno v intervalih preventive in takrat ko vreme dopušča – ravno veliki vinogradi in sadovnjaki le izjemoma pozno zvečer. toliko o tvojem znanju o bližinah čebeljnjakov in še čim…[/quote]

Kaj po tvoje bi bilo boljše, da bi apatično in ponižno pustili, da naj gredo stvari odvijajo po naključnem toku naprej. Nič čudnega, da so stvari tam kot so, če pa se vse okarekterizira kot enoumno teženje. Še premalo se “teži”. (Tisto o izobraženosti bom ignoriral, ker ne veš iz katere stoke prihajam, pa tudi ni relevantno)

Boomefekt, kot sistemski NEselektivni insekticid sploh ni tako nedolžen, da ne omenim, da je za njega potrebno dobiti dovoljenje za uporabo; vsaj nekaj let nazaj je tako bilo. Ko ravno govorimo o vinogradih, primer Goriških Brd, ravno za dotično območje je zadnje leta “rdeča” cona umrljivosti čebeljih družin, izza strani nenavadnega odmrtja, do dokumentiranjega izza strani fitofarmacevtskih sredstev, do slabe letine (kakor letos zaradi pozebe).

Hm, morda res ni problema za dotično stojišče, vsaj na videz, a kakšna je pa kvaliteta medu, da ne omenim voska, matičnega mlečka ter cvetnega prahu, pa je popolnoma druga zgodba. “Verjamem”, da ti tisti čebelar pove kakšno je stanje njegovih družin. Po svoje prav zanimivo, ko si na pričetku govoril o izobraženosti, a si prepičan, da nisi govoril v lastnem imenu.

Se pa strinjam s komentarjem, ki se je spraševal kakšna je sploh klasifikacija plevela. Kaj to sploh je. Prav zanimivo, novodobne kmetijske znanosti vseveč denarja in znanja vlagajo v odkrivanja koristi “plevela”.

Pomor nastane zaradi tega, ker ko čebele nabirajo cvetni prah, mano, se toksični partikulati vežejo na drobne ščetinice na čebelah, ta pa dotične prenese v panj. Lahko seveda tudi lokalno odmre, a je seveda bolj nevarno in grozno, da se to zgodi v panju! Čebele pa ne nabirajo samo akacije, temveč vse tiste medonosne rastline in teh je izredno veliko. Pri nas v topi gredi oprašujejo še paradižnike in kumarice, da ne omeni še kaj drugega

P.s: sem še enkrat prebrav celoten komentar, pa ne vem ali se hecaš ali si dejansko tako omejen. Vzemi si kakšno strokovno literaturo v roke, da ne boš tako znalsko aroganten za prazen NIČ.

Zakaj to meni razlagaš? Povej tistim, ki so kako drugače klasificirali. Ker jih jim je treba tudi poslati, čeprav ekstra ne napišeš, za katero vrsto gre.

Zato se prosim posveti naprej tistim, ki jim bodo še naprej prišle informacije v pomoč. Svoje sem dodala in upam, da bo oseba pač znala kaj s temi informacijami storiti.

Da ne bo razburjenja tudi iz strani čebelarke – danes nobeno živo bitje več ne sledi naravnim zapovedim, ker jih je človek spremenil. Zato pač ni čudno, da se dogaja tudi pomor čebel, Če so mravlje sledile poti, ki je asfaltna, če sledijo polžni asfaltu, če sledijo medvedi hišam, če sledi vsa divjad iz gozda ali vrta do hiš, potem je res nekaj narobe s človeštvom, da si je to privoščilo. Ni izuzetka niti z naravnimi nesrečami, ki se v kalupih dogajajo pospešeno.

Toliko vem.

p.s. hvala na podučitvi brez teže.

Ko boš toliko ozaveščena boš vedela , da je zemeljska prst sestavljena iz kemije in da je ta kemija , ki se uporablja za škropljenje vzeta iz zemlje in ne iz drugih planetov. Za primer; zemlja vsebuje ponekod tudi do nekaj tisočkrat več žvepla in bakra kot ga lahko v nekaj stoletnem škropljenju vnesemo v zemljo s škropljenjem….

Kdo je označil nekaj za plevel. Tisti, ki se spoznajo na to, da se nekatere rastline razraščajo tako agresivno, da uničujejo vse ostale. In tudi tisti, ki vedo, da so nekatere rastline gostitelji bodisi bolezni ali škodljivega mrčesa in morda tistega, ki prenaša bolezni ( primer; slak, koprive in škržatek, ki prenaša trsno rumenico), itn.

Ko boš toliko ozaveščena boš vedela , da je zemeljska prst sestavljena iz kemije in da je ta kemija , ki se uporablja za škropljenje vzeta iz zemlje in ne iz drugih planetov. Za primer; zemlja vsebuje ponekod tudi do nekaj tisočkrat več žvepla in bakra kot ga lahko v nekaj stoletnem škropljenju vnesemo v zemljo s škropljenjem….

Kdo je označil nekaj za plevel. Tisti, ki se spoznajo na to, da se nekatere rastline razraščajo tako agresivno, da uničujejo vse ostale. In tudi tisti, ki vedo, da so nekatere rastline gostitelji bodisi bolezni ali škodljivega mrčesa in morda tistega, ki prenaša bolezni ( primer; slak, koprive in škržatek, ki prenaša trsno rumenico), itn.[/quote]

Hvala, sedaj si samo še dokončno potrdil, da nimaš pojma od pojma ter da blefiraš in govoriš na polovično. Že prvi paragrafi in neka polovičnosti o žveplju in bakru? Kaj ima elementarni žvelpo v zvezi z kompleksnimi neonikotinoidi ali pa imidaklopridom, oziroma kakšno drugo umetno ustvarjeno biocidno komponento? Mimogrede, unčikovina boomefekta je organofosfat.

Izza stališča kemije so organofosfati estri fosforne kisline (ter derivatov). Po biološkem delovanju so inhibitorji acetilholinesteraze. Inhibicija dotičnega encima pa pomeni odpoved zivčnega sistema.

Resno vzemi v roke kakšno strokovno znanstveno čtivo.

P.s: prihajam iz narovoslovne stroke, vem kaj pomeni pojem “kemija”, tako, da prosim, že od daleč vidim, da nimaš argumentov, ter da samo nekaj na splošno blebetaš.

Majhni čebelarji ste itak posebna kasta, ki vas vse nekaj moti, izobraženost pa običajno na nuli. S herbicidom kot je boomefekt ne boš pomoril čebel ( je pa kot sem omenil nesmiselno škropit okoli vrta). Drugače pa v moji bližnji okolici, ki je pretežno vinogradniška in sadjarska za intenzivno pridelavo, obstaja stalen čebeljnak, dva pa vsako leto pred cvetenjem akacije in kostanja na rob največjega vinograda postavi nek čebelar, pa nikoli ni nobenih težav in se škropi redno v intervalih preventive in takrat ko vreme dopušča – ravno veliki vinogradi in sadovnjaki le izjemoma pozno zvečer. toliko o tvojem znanju o bližinah čebeljnjakov in še čim…[/quote]

Kaj po tvoje bi bilo boljše, da bi apatično in ponižno pustili, da naj gredo stvari odvijajo po naključnem toku naprej. Nič čudnega, da so stvari tam kot so, če pa se vse okarekterizira kot enoumno teženje. Še premalo se “teži”. (Tisto o izobraženosti bom ignoriral, ker ne veš iz katere stoke prihajam, pa tudi ni relevantno)

Boomefekt, kot sistemski NEselektivni insekticid sploh ni tako nedolžen, da ne omenim, da je za njega potrebno dobiti dovoljenje za uporabo; vsaj nekaj let nazaj je tako bilo. Ko ravno govorimo o vinogradih, primer Goriških Brd, ravno za dotično območje je zadnje leta “rdeča” cona umrljivosti čebeljih družin, izza strani nenavadnega odmrtja, do dokumentiranjega izza strani fitofarmacevtskih sredstev, do slabe letine (kakor letos zaradi pozebe).

Hm, morda res ni problema za dotično stojišče, vsaj na videz, a kakšna je pa kvaliteta medu, da ne omenim voska, matičnega mlečka ter cvetnega prahu, pa je popolnoma druga zgodba. “Verjamem”, da ti tisti čebelar pove kakšno je stanje njegovih družin. Po svoje prav zanimivo, ko si na pričetku govoril o izobraženosti, a si prepičan, da nisi govoril v lastnem imenu.

Se pa strinjam s komentarjem, ki se je spraševal kakšna je sploh klasifikacija plevela. Kaj to sploh je. Prav zanimivo, novodobne kmetijske znanosti vseveč denarja in znanja vlagajo v odkrivanja koristi “plevela”.

Pomor nastane zaradi tega, ker ko čebele nabirajo cvetni prah, mano, se toksični partikulati vežejo na drobne ščetinice na čebelah, ta pa dotične prenese v panj. Lahko seveda tudi lokalno odmre, a je seveda bolj nevarno in grozno, da se to zgodi v panju! Čebele pa ne nabirajo samo akacije, temveč vse tiste medonosne rastline in teh je izredno veliko. Pri nas v topi gredi oprašujejo še paradižnike in kumarice, da ne omeni še kaj drugega

P.s: sem še enkrat prebrav celoten komentar, pa ne vem ali se hecaš ali si dejansko tako omejen. Vzemi si kakšno strokovno literaturo v roke, da ne boš tako znalsko aroganten za prazen NIČ.[/quote]

Pišeš same neumnosti zato je vsako posebej nesmiselno odgovarjat. Odgovoril ti bom le na ti dve: boom efekt ima oznako pikapolonice kar pomeni, da je okolju prijazen in primeren za integrirano pridelavo, uporablja se množično v sadovnjakih in vinogradih brez posebnih dovoljenj, dovolj je običajna profesionalna kartica za uporabo FFS in to tako za nabavo kot uprabo.

Drugo, za večino pomorov čebel je dokazano kriva slaba oskrba čebel in neapliciranje ali nepravilno apliciranje sicer obveznega zdravila ob pojavu varoje pri čebelah.

Ko boš toliko ozaveščena boš vedela , da je zemeljska prst sestavljena iz kemije in da je ta kemija , ki se uporablja za škropljenje vzeta iz zemlje in ne iz drugih planetov. Za primer; zemlja vsebuje ponekod tudi do nekaj tisočkrat več žvepla in bakra kot ga lahko v nekaj stoletnem škropljenju vnesemo v zemljo s škropljenjem….

Kdo je označil nekaj za plevel. Tisti, ki se spoznajo na to, da se nekatere rastline razraščajo tako agresivno, da uničujejo vse ostale. In tudi tisti, ki vedo, da so nekatere rastline gostitelji bodisi bolezni ali škodljivega mrčesa in morda tistega, ki prenaša bolezni ( primer; slak, koprive in škržatek, ki prenaša trsno rumenico), itn.[/quote]

Hvala, sedaj si samo še dokončno potrdil, da nimaš pojma od pojma ter da blefiraš in govoriš na polovično. Že prvi paragrafi in neka polovičnosti o žveplju in bakru? Kaj ima elementarni žvelpo v zvezi z kompleksnimi neonikotinoidi ali pa imidaklopridom, oziroma kakšno drugo umetno ustvarjeno biocidno komponento? Mimogrede, unčikovina boomefekta je organofosfat.

Izza stališča kemije so organofosfati estri fosforne kisline (ter derivatov). Po biološkem delovanju so inhibitorji acetilholinesteraze. Inhibicija dotičnega encima pa pomeni odpoved zivčnega sistema.

Resno vzemi v roke kakšno strokovno znanstveno čtivo.

P.s: prihajam iz narovoslovne stroke, vem kaj pomeni pojem “kemija”, tako, da prosim, že od daleč vidim, da nimaš argumentov, ter da samo nekaj na splošno blebetaš.[/quote]

Le kaj bi imela žveplo in baker s škropljenji v vinogradu? In tudi vse ostalo je pripeljano iz neznanega tujega planeta ..sestava zemeljske prsti ni iz kemijskih elementov in spojin in prav tako ne sestava rastlin…in naravoslovni faks daje zagotovilo, da človek zna uporabljat lastno pamet in lastno razmišljanje…

Saj vem, da je popularno tule provocirat, zato se moram vprašat. Resno? Resno?!

Mislim, da popolnoma resno, zato bolje, da zaključim in niti ne poskušam več. Blagor… (vstavi po želji, komu).

Kaj po tvoje bi bilo boljše, da bi apatično in ponižno pustili, da naj gredo stvari odvijajo po naključnem toku naprej. Nič čudnega, da so stvari tam kot so, če pa se vse okarekterizira kot enoumno teženje. Še premalo se “teži”. (Tisto o izobraženosti bom ignoriral, ker ne veš iz katere stoke prihajam, pa tudi ni relevantno)

Boomefekt, kot sistemski NEselektivni insekticid sploh ni tako nedolžen, da ne omenim, da je za njega potrebno dobiti dovoljenje za uporabo; vsaj nekaj let nazaj je tako bilo. Ko ravno govorimo o vinogradih, primer Goriških Brd, ravno za dotično območje je zadnje leta “rdeča” cona umrljivosti čebeljih družin, izza strani nenavadnega odmrtja, do dokumentiranjega izza strani fitofarmacevtskih sredstev, do slabe letine (kakor letos zaradi pozebe).

Hm, morda res ni problema za dotično stojišče, vsaj na videz, a kakšna je pa kvaliteta medu, da ne omenim voska, matičnega mlečka ter cvetnega prahu, pa je popolnoma druga zgodba. “Verjamem”, da ti tisti čebelar pove kakšno je stanje njegovih družin. Po svoje prav zanimivo, ko si na pričetku govoril o izobraženosti, a si prepičan, da nisi govoril v lastnem imenu.

Se pa strinjam s komentarjem, ki se je spraševal kakšna je sploh klasifikacija plevela. Kaj to sploh je. Prav zanimivo, novodobne kmetijske znanosti vseveč denarja in znanja vlagajo v odkrivanja koristi “plevela”.

Pomor nastane zaradi tega, ker ko čebele nabirajo cvetni prah, mano, se toksični partikulati vežejo na drobne ščetinice na čebelah, ta pa dotične prenese v panj. Lahko seveda tudi lokalno odmre, a je seveda bolj nevarno in grozno, da se to zgodi v panju! Čebele pa ne nabirajo samo akacije, temveč vse tiste medonosne rastline in teh je izredno veliko. Pri nas v topi gredi oprašujejo še paradižnike in kumarice, da ne omeni še kaj drugega

P.s: sem še enkrat prebrav celoten komentar, pa ne vem ali se hecaš ali si dejansko tako omejen. Vzemi si kakšno strokovno literaturo v roke, da ne boš tako znalsko aroganten za prazen NIČ.[/quote]

Pišeš same neumnosti zato je vsako posebej nesmiselno odgovarjat. Odgovoril ti bom le na ti dve: boom efekt ima oznako pikapolonice kar pomeni, da je okolju prijazen in primeren za integrirano pridelavo, uporablja se množično v sadovnjakih in vinogradih brez posebnih dovoljenj, dovolj je običajna profesionalna kartica za uporabo FFS in to tako za nabavo kot uprabo.

Drugo, za večino pomorov čebel je dokazano kriva slaba oskrba čebel in neapliciranje ali nepravilno apliciranje sicer obveznega zdravila ob pojavu varoje pri čebelah.[/quote]

Nimaš argumentov, zato ti ne preostane drugega kot da rečeš, da je vse neumnost in obtožbe na osebnem nivoju. Mimogrede integrirano tudi od daleč ni eko. Sploh pa ni pomembno kaj piše na nekem birokratskem lističu, pomembna je učinkovina toksina, ampak, oky, vidim, da nimaš znanja, zatorej ne bom več razpravljav v dotično smer.

Je pa res, da je delež k pomorom doda tudi nepravilna uporaba ter zmeda pri uporabi zdravil za zatiranje varoje. Pravzaprav čebelarji v grobem niso svetniki, marikater gleda samo in le skozi profit. Ampak, to po pomojem mnenju niso pravi čebelarji.

Jaz panjev nikoli ne bi dal v bližino sadovnjaka ali pa vinograda, sploh pa ne integriranega, ki je samo malce lepša skovanka za klasično kmetijstvo. Kemijska analiza medu je ponavadi podpovprečna v dotičnih okoliših. .

Hvala, sedaj si samo še dokončno potrdil, da nimaš pojma od pojma ter da blefiraš in govoriš na polovično. Že prvi paragrafi in neka polovičnosti o žveplju in bakru? Kaj ima elementarni žvelpo v zvezi z kompleksnimi neonikotinoidi ali pa imidaklopridom, oziroma kakšno drugo umetno ustvarjeno biocidno komponento? Mimogrede, unčikovina boomefekta je organofosfat.

Izza stališča kemije so organofosfati estri fosforne kisline (ter derivatov). Po biološkem delovanju so inhibitorji acetilholinesteraze. Inhibicija dotičnega encima pa pomeni odpoved zivčnega sistema.

Resno vzemi v roke kakšno strokovno znanstveno čtivo.

P.s: prihajam iz narovoslovne stroke, vem kaj pomeni pojem “kemija”, tako, da prosim, že od daleč vidim, da nimaš argumentov, ter da samo nekaj na splošno blebetaš.[/quote]

Le kaj bi imela žveplo in baker s škropljenji v vinogradu? In tudi vse ostalo je pripeljano iz neznanega tujega planeta ..sestava zemeljske prsti ni iz kemijskih elementov in spojin in prav tako ne sestava rastlin…in naravoslovni faks daje zagotovilo, da človek zna uporabljat lastno pamet in lastno razmišljanje…[/quote]

Glej, ne morem ti pomagati, če nimaš pojma.

P.s: sem ti odgovoril na tvojemu nivoju, ker samo to očitno razumeš.

Lp

Le kaj bi imela žveplo in baker s škropljenji v vinogradu? In tudi vse ostalo je pripeljano iz neznanega tujega planeta ..sestava zemeljske prsti ni iz kemijskih elementov in spojin in prav tako ne sestava rastlin…in naravoslovni faks daje zagotovilo, da človek zna uporabljat lastno pamet in lastno razmišljanje…[/quote]

Glej, ne morem ti pomagati, če nimaš pojma.

P.s: sem ti odgovoril na tvojemu nivoju, ker samo to očitno razumeš.

Lp[/quote]

Ne samo da odgovarjam napol, tudi berem tovrstne debate le morda dvajsetino. Ker je popoln nesmisel debatirat o eni umetno ustvarjeni spojini in njeni strupenosti – nič ni umetno ustvarjenega, celo plastika ne, gre le za navidezno preoblikovanje nečesa kar se vzame iz zemlje in se vrne nazaj, težava nastane le v primeru ko pride do prenasičenosti nečesa na nekem ozkem območju..

In po mnenju nekaterih “ozaveščenih” nas sploh ne bi smelo več bit, življenska doba se pa podaljšuje – enako je s kvaliteto bio meda od beeee in tistega bio, ki dobi boljšo oceno kakovosti in je pridobljen sredi sadovnjakov intenzivne pridelave.

Glej, ne morem ti pomagati, če nimaš pojma.

P.s: sem ti odgovoril na tvojemu nivoju, ker samo to očitno razumeš.

Lp[/quote]

Ne samo da odgovarjam napol, tudi berem tovrstne debate le morda dvajsetino. Ker je popoln nesmisel debatirat o eni umetno ustvarjeni spojini in njeni strupenosti – nič ni umetno ustvarjenega, celo plastika ne, gre le za navidezno preoblikovanje nečesa kar se vzame iz zemlje in se vrne nazaj, težava nastane le v primeru ko pride do prenasičenosti nečesa na nekem ozkem območju..

In po mnenju nekaterih “ozaveščenih” nas sploh ne bi smelo več bit, življenska doba se pa podaljšuje – enako je s kvaliteto bio meda od beeee in tistega bio, ki dobi boljšo oceno kakovosti in je pridobljen sredi sadovnjakov intenzivne pridelave.[/quote]

Ja, nadvse zanimivo, moram priznati, praviš in priznaš, da bereš bolj površno, a v isti meri si dovoliš vzeti sodbo v svoje roke in biti “najbolj” pameten. Kdo bi to razumel. Razmišlljaš zanimivo, a vi isti meri precej ignorantsko in enosmerno. Škoda.