Zakaj je v Sloveniji pridelana hrana dražja kot v tujini pridelana?
Bom kar kopirala en svoj odgovor kakšen mesec nazaj.
Prvi in glavni razlog so subvencije. Tu gre predvsem za subvencije EU in v manjši meri državne. Do le teh so upravičeni izključno veleposestniki. Ni pomembno kaj prideluješ, koliko, kvaliteta, država, eko itn. Pomembno je izključno to kako velika je kmetija po kvadraturi. Seveda so v razpisih tudi drugi kriteriji, vendar vsi, ki po kvadraturi nimajo dovolj že apriori izpadejo. To so subvencije delane za točno določene posameznike. In tej dobijo toliko denarja, da jim je čisto nepomembno po koliko bodo prodali svoje izdelke saj so z samo subvencijo dobili več kot dovolj, da so bogati. Poskrbeti morajo samo za to, da pridelajo in prodajo. Kvaliteta in cena je povsem nepomembna podrobnost. Če prodajo pa magari za en cent bodo drugo leto dobili spet subvencijo.
Kmet v Sloveniji, ki je v 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} majhen nepomemben posameznik, ki ga noben še povoha ne kaj šele, da bi mu kdo pomagal (izjema je ene par malo večjih kmetov katerim po podobnih kriterijih pomaga slovenska država) se pa bori kot lev in pe vedno kar težko preživi. Ker surovina je draga, ker nafta je draga, ker davki so visoki itn. da ne naštevam vseh stroškov, ki jih ima kmet. In potem potrošnik na koncu pričakuje, da bo tisto za kar je porabil nešteto ur in za kar je proabil kar veliko denarja, da je to pridelal….da bo to stalo par centov. V bistvu potrošnik pričakuje, da bo kmet za svoje delo na uro plačan v centih, ker evra si ne zasluži.
To je eden od vzrokov zakaj domač pridelek ne more stati toliko kot izdelek nekega veleposestnika. Ko bodo subvencije pravične bodo tudi cene bolj izenačene. To se pa seveda ne bo zgodilo nikoli.
Pri vsem pa ne pozabite, da je kmet v celi državni verigi še malo nižje od vseh ostalih zaposlenih. In da ne dela zato, da odira vas ampak zato, da preživi. O tem priča tudi številka o zapuščenih kmetijah. Brez skrbi, da če bi bil to dobiškonosen poklic, da bi kmetje delali na njivah in ne v fabrikah.
Kot drugi razlog zakaj je na splošno hrana v Sloveniji tako draga ti pa postavljam vprašanje. Kako je lahko Zlatorog pivo v Trstu cenejše za več kot 0,30€?
Vprašanje, če sta res enako pridelani, kdo ti to garantira?
Kot drugo pa je vedno razlog količina. Če nekdo pridela en hektar obdelovalnega pridelka, drugii pa 10 hektarov, to ne pomeni, da ima 10 x več tudi stroškov..
Ekonomija pač.
primož
ldje,
dejte se že enkrat odločt..
.al čte domačo zdravo pa drago hrano,
..al kupljeno in pocen in za en drek..
..
ker..
..
bio krompirja, prdelanega na roke, in z obiranjem hroščev..
ne pridelaš 10ha..hehe.
..no tisti ki ima 10ha, jih pa zato pošprica proti zeli, proti hroščem, uporabi ekstra semena -seveda genetsko tretirana itd..
..
tako da ..pamet v glavo..
..namesto 10kg krompirja po 1€..od katerih ga potem seveda 3kg vržete proč, ker preveč skuhate, ker zgnije, ..itd..
..kupte 4kg zdravga po 3€..mal pomislite za kolk kuhate, da se ne meče stran,itd..
..pa bo tud vse OK..
..kmet bo vesel tistih 3€/kg in bo preživel, vi boste pa tud jedl zdrav krompir, pa še odpadkov bo manj!!
Odgovor ti je na dlani če veš, da so največkrat jagode iz tujine (recimo NL) gojene v toplih gredah v umetni atmosferi, brez prisotnosti zemlje, gnojene izključno z doziranjem kemikalij v vodo. V takih razmerah je potreba po uporabi fungicidov manjša (zatiranje raznih plesni), ker jagode niso izpostavljene dejavnikom iz narave, sorta jagod je lahko tudi hibridna ali gensko spremenjena in odporna na določene plesni. Pesticid lahko pride v pridelek tudi, če ta ni direktno škropljen, če raste na področju, ki je onesnaženo – recimo določena področja v Prekmurju, v bližini rudnikov, železarn…
Odgovor ti je na dlani če veš, da so največkrat jagode iz tujine (recimo NL) gojene v toplih gredah v umetni atmosferi, brez prisotnosti zemlje, gnojene izključno z doziranjem kemikalij v vodo. V takih razmerah je potreba po uporabi fungicidov manjša (zatiranje raznih plesni), ker jagode niso izpostavljene dejavnikom iz narave, sorta jagod je lahko tudi hibridna ali gensko spremenjena in odporna na določene plesni. Pesticid lahko pride v pridelek tudi, če ta ni direktno škropljen, če raste na področju, ki je onesnaženo – recimo določena področja v Prekmurju, v bližini rudnikov, železarn…[/quote]
Prvič, vse vrtne jagode so že same na sebi hibridi (fragaria x ananassa), in sicer že od leta 1400. Drugič, komercialno genetsko spremenjenih jagod na evropskem tržišču ne boš dobil (v EU so dovoljene samo genetske modifikacije soje, bombaža, koruze in oljne repice in to je zaenkrat še precej strogo regulirano).
Tako da nehaj nakladat, ker očitno nimaš pojma.
Odgovor ti je na dlani če veš, da so največkrat jagode iz tujine (recimo NL) gojene v toplih gredah v umetni atmosferi, brez prisotnosti zemlje, gnojene izključno z doziranjem kemikalij v vodo. V takih razmerah je potreba po uporabi fungicidov manjša (zatiranje raznih plesni), ker jagode niso izpostavljene dejavnikom iz narave, sorta jagod je lahko tudi hibridna ali gensko spremenjena in odporna na določene plesni. Pesticid lahko pride v pridelek tudi, če ta ni direktno škropljen, če raste na področju, ki je onesnaženo – recimo določena področja v Prekmurju, v bližini rudnikov, železarn…[/quote]
Prvič, vse vrtne jagode so že same na sebi hibridi (fragaria x ananassa), in sicer že od leta 1400. Drugič, komercialno genetsko spremenjenih jagod na evropskem tržišču ne boš dobil (v EU so dovoljene samo genetske modifikacije soje, bombaža, koruze in oljne repice in to je zaenkrat še precej strogo regulirano).
Tako da nehaj nakladat, ker očitno nimaš pojma.[/quote]
A po tvojem obstaja samo en hibrid jagode??? A misliš, da je tista jagoda v velikosti breskve enaka pohorski jagodi? Je južnoafriška jagoda ista kot tista iz krškega polja?
A po tvojem obstaja samo en hibrid jagode??? A misliš, da je tista jagoda v velikosti breskve enaka pohorski jagodi? Je južnoafriška jagoda ista kot tista iz krškega polja?[/quote]
Saj ti pravim, da nimaš pojma in kvasiš same neumnosti. Pojdi si pogledat, kaj je vrsta, kaj je hibrid, kaj je sorta in kaj je kultivar (gimnazijska biologija). Potem, ko si boš razjasnil osnovne pojme, se pa oglašaj.
nakladaš in to ni res.
Ravno slovenske so veliko manj škropljene, ker pridelovalci nimajo sredstev (beri denarja), za nakup večje količine škropiv.
Kot drugo pomisli, npr. jagode iz Španije, ki jih kupiš in daš v hladilnik in so po vsem transportu in še po enem tednu v hladilniku doma, dokaj lepe na pogled (okus pa poraz). Ker so prešpricane s fungicidi, da se ne razvijejo plesni, ki še dodatno vplivajo na hitrejše venenje plodov.
Poskusi obrati jagodo z vrta in jo daj v hladilnik in poglej naslednji dan kakšna bo.
A po tvojem obstaja samo en hibrid jagode??? A misliš, da je tista jagoda v velikosti breskve enaka pohorski jagodi? Je južnoafriška jagoda ista kot tista iz krškega polja?[/quote]
Saj ti pravim, da nimaš pojma in kvasiš same neumnosti. Pojdi si pogledat, kaj je vrsta, kaj je hibrid, kaj je sorta in kaj je kultivar (gimnazijska biologija). Potem, ko si boš razjasnil osnovne pojme, se pa oglašaj.[/quote]
Odgovora še vedno ni. A si šla iskat učbenik? Teorija gre, praksa malo manj.
