Ali je res toliko depresije?
Berem spodaj o depresiji in jemanju AD. Pa tudi, ko se pogovarjamo v družbi, se mi zdi, da marsikdo jemlje AD preveč zlahka. Prosim ne skočite v zrak zdaj tisti, ki imate res hude težave. Poznam primere, ki jemljejo AD leta, ker in ne delajo absolutno NIČ drugega (terapija, delo na sebi, spreminjanje življenja, iskanje vzrokov, itd.), da bi karkoli spremenili.
Ne vem, meni se zdi da so AD v nekem trenutku nujni, da pomagajo v času krize, ampak potem je pa treba še kaj druga, kolikor vem AD ne zdravijo, le lajšajo tiste hude simptome. Premalo se dela na celostni obdelavi. Škoda. Poznam dva primera žensk, ki sta leta na AD, pravita, da je lažje preživeti dan, da pa sta na nek način otopeli, ne čutita pristno. Verjetno vsak doživlja po svoje, pa vseeno, tudi to ni polno življenje.
Zanima me, če je kdo zaključil z jemanjem AD in pozdravil depresijo (tudi z kakšnimi morebitnimi drugimi metodami)? Ali nameravate jemati AD-je celo življenje?!
Jemala sem jih 2 leti. Zdaj sem 2 tedna brez.Trenutno se počutim bolje, imam neprimerno več energije. Vključila sem tudi psihoterapijo. Upam, da zdržim in se ne ponovi nikoli več. Imela sem strašne probleme z kandido. Koža vneta, srbeča,… Niso stranski učniki le dodatni kilogrami. Zredila sem se res za 10 kg na svojo željo, na podlago 42 kg. To je bil dober stranski učinek.
sem vse povedala. kratko in jedrnato. sploh nevem zakaj vam država nudi pomoč, v ameriki se za take bolezni mora vse plačevat in bi bilo prav da plačujete tudi vi. našopal so vas da morate jest antidepresive, v resnici ste pa odvisniki. kar plačujte, sem dolgo let davkoplačevalka in me je sram da gre denar za take “bolnike”, ki sploh to niste.
TUDI TI SI DEPRESIVNA.
NAJDI SE.
Sprožilni dejavniki:
• doživetje izgube in ločitev
• konflikti in obremenitve
• osamljenost
• pomembni življenjski dogodki
• razbremenitve po večjih obremenitvah
• reakcije vezane na obletnice oz. pomembne datume
4. Klinična slika depresije
Depresija se izraža s simptomi in znaki na različnih področjih
A. Področje razpoloženja in čustvovanja:
•žalost
• občutek praznine
• apatičnost
• tesnobnost
•razdražljivost
• jezavost
• zmanjšana zmožnost veselja
B. Področje mišljenja in spominskih funkcij:
• motnje koncentracije
•neodločnost
• zmanjšano samospoštovanje
• nerazumni očitki samemu sebi
• občutki krivde in nemoči
• pesimizem
• razmišljanje o smrti in samomoru
C. Področje psihomotorične aktivnosti:
• upočasnitev
• agitacija (pri vznemirjenem, prestrašenem bolniku)
D. Področje telesnih znakov
motnje fizioloških funkcij:
• motnje spanja
• spremembe apetita (povečan ali zmanjšan)
• zmanjšano spolno poželenje
• utrujenost že po običajnem naporu
različne telesne senzacije:
• bolečine v mišicah in sklepih
• tiščanje v prsih do bolečine
• glavobol
• vrtoglavica
• bolečine v želodcu in črevesju
• zaprtje
• panični napadi
…problem pa nastane, ko se preveč ufuraš – takrat ti bodo tvoje provokacije postale vaskodnevni stil, način razmišljanja, čutenja. Proti temu, torej totalni narcisoidnosti s kroničnim pomanjkanjem zdrave[/b] empatije, je depresija nič!
Vse dobro ti želim![/quote]
S tem si jo pa tako odlično zadela, da je bolje ne bi mogla.
Sem že jaz premišljevala, kaj tej goski lahko napišem, pa se mi je zdelo, da je najboljši ignore, ker za take tupke je škoda besed. Ampak ti si jo pa zadela v živo. Bravo.
Kakšna primitivna mnenja imate eni..
Moj partner je že 7 let na AD, malo pred najino zvezo je pričel z jemanjem. Njemu so bili AD zadnja možnost, vendar je po nasvetu psihijatrinje in osebne zdravnice pričel z jemanjem. Zaradi situacije doma je pričelo delovati to na njegovo psiho in je doživljal panične napade tako, da je za nekaj minut padel v mučno nezavestno stanje. Enkrat sem bila tudi zraven…
Hočem povedat to, da na zunaj partner deluje kot družabna, prijetna oseba, tako da nobeden niti pomisli ne, da je na AD. Tako da ne soditi na svojih znancih, sodelavcih…kdo si zasluži jemati AD, ker ne poznate njihove zgodbe in ne veste kaj se dogaja med štirimi stenami..
Pa še to, partner je nekajkrat poskusil nehat jemat z AD, vendar nikoli uspešno, ker se vrača v isto stanje, ki je bilo na začetku…
Slabo se počutite, greste k zdravniku, dobite napotnico za psihiatra, pa vam ta pove kaj ste vse bolni, kaj vse imate in kaj vse morate jemati. In pol zarad mojih komentarjev menite da imam sama depresijo?? Po kaki logiki? Vi ne veste da današnja psihiatrija deluje na čim bolj širšemu opredeljevanju bolezni in če pogledate kronološko od zadnjih 50 let naprej definicijo depresije boste ugotovili, da je vedno bolj širok pojem. In tako ste vse bolj široko naivni vi ki vsemu temu verjamete, poleg tega stresate svoj nemir, agresijo nad samim sabo in sovraštvo do drugačno spolno usmerjenih. Ja ravno preko MONa.
Pa poglejte zadnji komentar. Kako si bila tako primitivna da si se poročila z nekom ki je zafiksan z antidepresivi, in sedaj še odvisen od njih? Deluje pa kot prijazna in socialna oseba le kadar je na fiksu z adji, sicer ni normalen in nikoli ne bo. In kmalu jih boš še ti začela jemat. Jaz bi se nad takim možem in takim življenjem zamislila res.
Navadni naivni kmeteki ste in nič drugega.
Sedem let jemati AD, je pa že kar dolga doba. Načeloma se pri nas prehitro predpiše AD. In to pogosti za stvari, kjer bi pacient rabil prej psihološko pomoč v smislu krepitve osebnega jaza-ampak to zahteva čas in naše zdravstvo je usmerjeno tako,da težave rešuje po nahitrejšem/najcenejšem postopku. Moja znanka je bila čisto psihično sesuta zaradi mobinga v službi- je bila tako razočarana, ko zdravnica sploh ni poslušala njenih težav in ji je kar predpisala AD. Človek, ki že 7 let jemlje AD je(po mojem mnenju) en problem zamenjal za drugega- čustveno stisko je zamenjal z odvisnostjo od AD. In gre za psihično odvisnost, ko si prepričan,da brez AD ne moreš normalno funkcionirati. Njegovi partnerki bi toplo priporočala dobrega psihoterapevta- ti rešujejo težave in ne psihiatri. Žal se o tem pri nas zelo zelo redko govori, ker je obravnava s strani psihoterapevta kompleksna (in posledično draga ) stvar.
Draga moja, dokler te ne zadene kot strela iz jasnega verjamem, da si takega mnenja. Ko pa te bo zadelo, si boš pa želela pojest ali pogoltnit karkoli samo da ti bo lažje. Ko te zadane ne pomagajo nobeni pogovori, sprehodi, delo na sebi, narava,….vse kar delaš ti ne pomaga. Vedno bila proti AD vendar ker nisem mogla več nič mi je to rešilo življenje. Bojim se draga moja, da si tako nesrečna v življenju, da ti vsi po glavi srjejo, da si tako nestrpna. To, da si noben ne želi tvoje družbe, ali pa se samo pretvarjajo, vem. Upam, da ne boš kdaj potrebovala kakšnega zdravila. Ko ga boš se spomni na tvoje besede in na to, koliko ljudi si prizadela.
Glede na to, da narašča število tovrstnih diagnoz in predpisovanje antidepresivov že pri 14-18 letnih otrocih, bi rekla, da jih dobi tudi, kdor bi rad in jih ne potrebuje. Drugo kar sledi iz tega pa je, da potomstvo preslabo pripravljamo na življenje. V vrtcu uredi mami, v oš uredi mami, v srednji šoli, na igrišču… potem pa buuum sem osamljen, sam, vsi mi škodijo.
Opravičujem se tistim, ki imajo resne težave, ki ne izhajajo iz človekovega lastnega samopomilovanja.
Nisva SE porocena, nacrtujeva poroko in kmalu tudi otroka. Mislim da nisi dobro prebrala mojega posta..ko ni na ADjih je njegov karakter enak – spostuje me, skratka se mi zdi da bi bla marsikatera hvalezna za tko pozornega moskega kot je on. Njegova stiska se kaze fizicno…kar pa tudi ni vsak dan, ampak ko je je pac hudo..in zarad tega naj ga zapustim? bravo..
vem da je 7 let dolga doba..se trudi zdj z zmanjsevanjem doze, upam da mu uspe.
Draga moja, dokler te ne zadene kot strela iz jasnega verjamem, da si takega mnenja. Ko pa te bo zadelo, si boš pa želela pojest ali pogoltnit karkoli samo da ti bo lažje. Ko te zadane ne pomagajo nobeni pogovori, sprehodi, delo na sebi, narava,….vse kar delaš ti ne pomaga. Vedno bila proti AD vendar ker nisem mogla več nič mi je to rešilo življenje. Bojim se draga moja, da si tako nesrečna v življenju, da ti vsi po glavi srjejo, da si tako nestrpna. To, da si noben ne želi tvoje družbe, ali pa se samo pretvarjajo, vem. Upam, da ne boš kdaj potrebovala kakšnega zdravila. Ko ga boš se spomni na tvoje besede in na to, koliko ljudi si prizadela.[/quote]
Podpis. Si napisala namesto mene.
Razen pri kliničnih primerih so AD le bergla za nesposobne, delomrzne, vase zagledane osebke.
Osebke, pravim, ker osebe se poskušajo postaviti pokonci sami, s pomočjo aktivnosti, seveda se pri tem tudi včasih mučijo, a uspejo, ker to želijo.
Tisti pa, ki pol življenja zobajo D in ne mrdnejo niti s prstom sami zase, so navani đankiji.
Kak komentar?
Samo od tistih, ki so se sami potrudili splavati iz dreka, ne tistih, ki se dnevno drogirate!