Konec zveze

Pozdravljeni,

včeraj mi je fant priznal po dveh letih in treh mesecih zelo resne zveze, da ni več prepričan kaj čuti in da je v tem obdobju njegovega življenja v velikem stresu. Ravnokar je namreč začel hoditi v službo in imel je tudi velike težave s študijem, čeprav ga je na koncu končal. Rekel mi je, da ni več prepričan če me še sploh ljubi. Hkrati pa je govoril o tem, da me še zmeraj pogreša, ko me ni zraven njega in da je zmeraj vesel ko me vidi. Povedal mi je tudi, da že od začetka zveze se mu je zdelo, da sva preveč v stiku in kljub temu, da je sam predlagal, da se preselim k njemu, se mu je to začelo zdeti stresno. Ne, nisem se še preselila k njemu tako, da ga je že sama ideja o tem kasneje očitno prestrašila

Sama sem seveda planila v jok in se počutila zelo slabo, ko mi je to povedal po telefonu. Ne vem kaj bi se sploh zgodilo, če bi ga videla v živo. Skozi celotno zvezo ne morem reči kaj drugega kot to, da sva bila srečna. Počutila sem se kot, da sva najbolj srečna na svetu. Še z nobenim se nisem tako ujemala. Zmeraj sva se veliko pogovarjala o morebitnih težava, si vse zaupala in vse reševala sproti. Zato me res čudi, da mi ni vsega povedal že od začetka. Pravzaprav me je zelo šokiralo to kar je povedal. Zdelo se mi je namreč nemogoče.

Sedaj pa ne vem sploh kako naj se soočim s tem. Sem popolnoma skrušena. Takega konca še nisem doživela. Sploh se ne moram nehat jokat in tako zelo slabo se počutim. Duši me, včeraj sem tudi bruhala. Samo jočem in res hudo trpim. Zdi se mi, da ga nikoli ne bom nehala ljubiti, saj se mi je zdel idealen. Prvič sem se ob nekomu počutila tako perfektno. Imela sva res toliko skupnega in preživela nešteto neverjetnih trenutkov skupaj.

Kako naj to prebrodim? Ali je dobro, da poiščem psihološko pomoč?

Horale,

Prvi stavek je verjetno resničen, vendar je on zmeden pod vplivom novih obveznosti s katerimi se sedaj srečuje (služba in gibanje v medosebnih odnosih tam + delovne obveznosti) in zaradi preteklih dogodkov (problemi pri končanju študija). Mislim, da te ima še rad, vendar se “še lovi” v novih nastalih okoliščinah. Zadnji del pa je kontradiktoren – če je menil, da sta si preveč v stiku, zakaj je pa potem hotel, da se preseliš k njemu ? Se je bal oz. si dajala takšne “informacije”, da če zveza ne bo “napredovala”, da ga boš zapustila ? Ker ni logično zakaj bi tako postopal, če je pa že prej tako menil. Tako da edina možna razlaga je nek strah ali izsiljevanje (ni nujno, da je bilo iz tvoje strani).

Očitno ni bil problem v komunikaciji, torej kvantiteti, temveč v kvaliteti, kakovosti pogovora-ov. Ti lahko blebetaš v nedogled, druga stran pa kima oz. daje neke geste, da ni videti, da ji v resnici že presedaš. Skratka vprašanje je zakaj on tebi ni toliko zaupal kot ti meniš, glede na nastale okoliščine, bi ti moral.

Ja lahko bi ga povprašala kdaj se je začelo vse skupaj hladiti, če se ti še da mešati po fekalijah. Sam menim, da je trenutno samo v fazi balansiranja poslovnega in intimnega življenja in da potrebuje res malce premora, ker če ti pravi, da te ima še zmeraj rad, te pogreša, itn., to ne pomeni, da te ne ljubi, temveč, da mogoče potrebuje samo čas ali pa pomoč, da uskladi vse nove obveznosti.

Tako kot vsi ostali – ukvarjaj se s seboj, če imaš psa, ga/jo pelji na sprehod, če ti paše tek, teči, če rada kolesariš, kolesari, itn. Pretvori jezo, razočaranje, ipd. v kaj koristnega oz. transformiraj slaba čustva iz sebe.
Ja seveda, teli ti pa bodo predpisali antidepresive (ipd.) in farmacevtska industrija bo spet (za)služila na račun (še ene) propadle zveze. A smo res že v Ameriki ?

Pozdravljeni.

Koliko lahko razberem iz vašega sporočila vam je fant povedal, da ne ve ali vas ima še rad tako kot vas je imel včasih in zdite se obupani zaradi tega. Kako pa sta se kaj dogovorila za naprej? Ali sta še vedno v partnerskem odnosu ali ne? Kako se vam zdi, ali je bil fant preobremenjen zaradi službe in je mogoče to vzrok njegovega počutja? Sami pravite, da sta si ponavadi vse težave sproti pojasnila.

Vsekakor je dobro, da se skušata pogovoriti, kako naprej. Pri tem se lahko tudi zamotite z ostalimi stvarmi, se povežeta z vašimi prijatelji, poveste svojo situacijo nekomu, komur res zaupate in se tako ukvarjati s stvarmi, ki vas resnično veselijo. Zagotovo boste potrebovali nekaj časa, da boste dojeli kako in kaj, čez čas pa se bodo stvari le nekoliko obrnile na bolje.

Psihološke pomoči pri tem ne potrebujete. Potrebujete le čas.
Pa še majhna informacija. Psihologi ne nudimo pomoči preko zdravil, ampak le skozi pogovor in svetovanje. Se ne poslužujemo različnih psihofarmakov.

Vse dobro.

Glede na tvoj, bi rekel preveč (!) ekstremni telesno-čustveni-psihološki odziv bi sklepal dvoje. Eno je ali, da je bil on tvoj prvi ali pa, da si se ti morebiti, pa čeprav se nisi zavedala, obnašala preveč posesivno v zvezi. Dalje, da si se preveč mogoče tudi podredila v zvezi. Možen je eden ali drug ekstrem. Je samo in zgolj fant, nisi izgubila ledvice in ni edini poba v Plavi laguni.
Namreč mnoge recimo polagajo prevelike upe v zvezo in se zaradi tega ali preveč podrejajo ali pa so posesivne, ker se bojijo izgubiti partnerja. Eno in drugo pa je lahko posledica prenizke samozavesti.

To službo je že imel, gre namreč za študenta ki počasi zaključuje svoj študij. Res je vse skupaj tako čudno, da nisem niti malo prepričana, da še me ima rad. To da sva preveč v stiku mi je po dveh letih povedal ta teden. Nič prej. Je pa skozi celotno zvezo govoril, kako se veseli, da se bom preselila k njemu. Komaj ta tede oz. dva dni nazaj je rekel, da mu to ni všeč. Očitno sem se napačno izrazila.

V kakovosti pogovora morebiti je bil problem, ja. In to vsekakor iz njegove strani očitno. Preden sem šla v to zvezo je šlo že za en velik pogovor in osebne priprave. Pred tem so bile moje zveze neprimerne in zelo toksične. Glede teh stvari lahko rečem da sem sama prvič v življenju naredila nekaj na kar sem ponosna. Mogoče to moje originalno sporočilo je absurdno do neke mere ampak neka zunanja oseba ne ve za kakšni dve osebi je šlo v tej zvezi. Vsekakor pa zelo spoštujem nasvet in mnenje.

To sem ga že vprašala in je rekel, da ne ve. Hkrati pravi, da se pretvarjati ne zna tako da to očitno gre za časovno obdobje enega tedna, pravzaprav prejšnji teden. Če je res tako, bi morda že sam hitreje vedel odgovor. Če sama razmišljam v tej stvari se mi zdi, da si bolj mečem pesek v oči in nočem videti resnice. Vsekakor ne morem na takšne burne dogodke gledati s takih optimizmom, češ da bo že zbalansiral vse te zadeve in se kmalu javil. To je zame priprava le še na hujši propad in utvar ne prenesem.

Ko padeš v jok ker te tvoja najljubša hrana spominja nanj, najljubši film, večina najljubših oblačil v tvoji omari in še tisoč drugih stvari, se zelo težko ukvarjam sama s seboj. Imela sva toliko skupnih interesov, da je on skoraj pri vsem del mojega življenja. Res je težko in nemogoče. Imam nekakšne ideje kaj bi lahko počela ampak danes sem se spravila kuhat in spet me je vse skupaj spomnilo na skupno prigodo (veliko sva kuhala skupaj) in mi je postalo resno hudo. Prav zaskbrljujoče vse skupaj. Skorajda bolj strašno kot včeraj. Vem, da se zdijo vse te zadeve za nekega tretjega posameznika čisto smešne ampak niso natanko tako lahke.

Tisti dan je bilo tako zelo burno, da najin partnerski odnos vsekakor ni bil obstoječ v tistem trenutke. Naslednji dan so se začele komplikacije, ko je pričel govoriti, da za njega to še ni konec ampak je čisto zmeden in ne če me ljubi. Seveda je zame to ogenj v strehi, kakopak. Danes pa sva nekako se dogovorila, da se en teden ne slišiva in si vzameva čas drug za drugega. Ne gre za tipičen odmor brez obveznosti, ker je to vsekakor nekaj kar se nama ne zdi dobro.
Res sva se toliko sproti pogovarjala, da osebno ne vem kaj bi šlo narobe. Vsekakor ne iz moje strani. Čisto nič mi ni jasno in zato me je vse šele bolj prizadelo.

K psihologu sem že hodila in bojim se, da se zaradi te stiske marsikaj zame ne bo dobro končalo. Avgusta imam zelo velik obveznosti, ki so izjemno pomembne za moje življenje. Zato sem iz tega tudi sklepala, da je dobro da se spet oglasim tam. Sem zelo čustveno nestabilna v tem trenutko in to me neverjetno straši.
Drugače pa vem razliko med psihologom in psihiatrom. Sem pa že slišala zgodbe o psihologih, ki predpisujejo antidepresive, tako da ne vem.
Hvala vam za odgovor!

A res? Zanimivo. Ne, ni bil ne moj prvi. Sem se že iz preteklih zvez naučila kako zelo so lahko narobe stvari in jih nisem ponovila. Niti nisem bila posesivna saj je redno hodil ven s prijatelji. Njegovo življenje je ostalo enako. Ukvarjal se je z glasbo kot prej, nisem mu sledila po vsakem koncertu, ko še je nastopal. Mogoče sem bila takrat glede teh stvari celo premalo prisotna v njegovem življenju.

Mogoče so se pa okoliščine kaj v zadnjem času spremenile ?

Je predlagal tudi kje in kako bi zmanjšala stike oz., da potrebuje več časa za ali prijatelje, zase, za svoje hobije, starše, itn. ? Je to kaj omenil ali je samo to bleknil ven ?
Se kaj bolj pogosto tušira, umiva, rihta skratka ?

Iz tvoje strani ali iz njegove ali oboje ?
No potem, glede na prejšnja izkustva, si imela večja pričakovanja do te zveze kot sicer, ne ? Pač gledam moj 2 komentar v tej temi.

Vsekakor je prehod iz “študentskega lera” lahko stresen tudi za tistega, ki misli, da je vse preračunal kako bo, če bo v resničnosti.
Pa boš morala na nek način “optimistično” gledati na zadeve, vendar v bolj lahkotnem smislu, ker vse upe polagati v eno stvar ali imeti denar samo v banki je iz vidika finančne varnosti naravnost polomija. To je tisto kar sem ti rekel, da se začni malo s seboj ukvarjati. Tako, da ko in če bo res (dokončni) konec, da ne bo tako hudo kot si sedaj zamišljaš, ker boš do takrat že imela “neko rezervo” kaj početi in te bo to veselilo oz. balansiralo trenutno izgubo.

To bi ti pa že vsak godlal, da se moraš znebiti njegovih stvari, ker daleč od oči, daleč od srca pravi nek pregovor. Lahko mu jih vrneš, lahko jih opereš, zašiješ in daš Karitasu, prodaš na bolhi,… ej, možnosti je čuda. Vendar to prvo, ker če ne boš imela teh stvari okoli, te ne bodo vsakič spomnile nanjga oz. s skalpelom rezale šive na rani, da tako pravim.
Po drugi strani pa to spet potrjuje moj drugi komentar, da sta preveč časa tičala skupaj in si se tako ti preveč odrezala od zunanjega sveta, predvsem pa sebe. Zvezo moraš jemati kot hobi, ne vse in sebe čisto notri potegniti, ker ko se bo vse sesulo kot črna luknja, niti z Warp 10-tko ne boš mogla pobegniti gravitacijski sili tega astronomskega pojava. Furaj svoje zadeve vzporedno z zvezo, pa prijatelje-ice, ker drugače potem samo melješ te zadeve v nedogled., četudi ga iz vsake slike ven izrežeš.

Ok, posesivna torej nisi bila, si pa se očitno preveč podredila v tej zvezi kljub vsemu, ker nič nisi omenila, da se boš na kakšne prijatelje-ice, starše obrnila, itn., tako da daješ vtis, da si preveč žrtvovala.
Glasbenik torej ? Ojoj, najslabša sorta, čeprav odvisno od inštrumenta, ki ga igra. Na violoniste se bolj malo “pada”, na pevce, kitariste, basiste pa. Harmonkarji so lahko tudi magnet, če ti paše narodno-zabavna glasba.

Tako kot vsi ostali – ukvarjaj se s seboj, če imaš psa, ga/jo pelji na sprehod, če ti paše tek, teči, če rada kolesariš, kolesari, itn. Pretvori jezo, razočaranje, ipd. v kaj koristnega oz. transformiraj slaba čustva iz sebe.
Ja seveda, teli ti pa bodo predpisali antidepresive (ipd.) in farmacevtska industrija bo spet (za)služila na račun (še ene) propadle zveze. A smo res že v Ameriki ?[/quote]

No no, laiki, laiki…Psihologi ne predpisujejo zdravila, ker po zakonu ne smejo in ne morejo, to počnejo samo psihiatri…Psihološka, ali psihoterapevtska pomoč je zelo dobrodošla, saj si vzamejo čas za pogovor in osebo obravnavjo celostno.

Po razmišljanju in premljevanju sem ugotovila, da on ni prava oseba zame. Enostavno gre za to da na dolgi rok očitno nisva kompatibilna. Ne bom se prepričevala, da sem bila kriva jaz. Niti ne bom se prepričevala, da je kriv on. Čeprav, če sem iskrena, glede na to da nikoli ni nič povedal kaj ga moti… ne vem… ne bi raje več komentirala tega.
Ne, ni se več urejal. Prav nasprotno, zanemarjal je svoj videz. Ne, ni neki seksi glasbenik na katerega bi padale vse punce. Gre za zelo introvertirano osebo, dokaj občutljivo in nestabilno osebo za merila mnogih. Vendar o tem lahko napišem milijon odstavkov pa še vedno ne bo nihče razumel za kakšno osebo gre, da bi se dalo sklepati iz tega karkoli. Dejstvo je, da je nesrečen zaradi drugih okoliščin. Sem svetovala in skušala pomagati vendar tukaj očitno gre za zelo osebne reči. Sama nisem usposobljena za kaj takega.
Trenutno rabim sama sebe. Občasno prijatelje. Obudit moram milijon in pol prijateljstev, ki sem jih zanemarila zaradi pomanjkanja financ, če smo iskreni. Moji prijatelji živijo po dolgem in po čez po Evropi. Gre za zelo naporno zadevo in potrebno bo vzpostavit nov sistem. Tudi tisti ki so razkropljeni po Sloveniji niso vedno tako prosti. Nimam ravno sreče s tem. Pa tudi za to bom mogla poskrbet sama.
Trenutno veliko berem, izkoriščam sončne žarke in sem že naročena pri psihologinji zaradi mnogih drugih dejavnikov, ki ne zadevajo samo moje propadle zveze.

Lahko rečem, da sem optimistična zase in hvala za vse odgovore.

Kakor kje – nekdo se ti bo posvetil, drug bo pa samo “meglena vprašanja” postavljal, da si bo ure nabijal gor.

En teden nazaj si bila čisto na tleh, bruhala si ipd, sedaj pa je naenkrat vse v redu? In ob tem vehementno praviš, da on ni pravi zate. Punca, močno dvomim da si ga kar tako pustila za seboj. Vzemi v zakup možnost, da boš čez čas spet jokala za njim.

Ja, okej če se bom. Bom sprejela tud to. Trenutno sicer ne zgleda tako. Se je vmes zgodilo še milijon stvari. Sva šla nazaj skupaj in sedaj končno res narazen.
In meni je vredu. Ja, seveda mi je žal in ga pogrešam ampak vem da ni bilo tapravo očitno. Zakaj naj potem še sama sebe mučim in se cmerim tukaj v sobi? Delam na sebi, počnem stvari, ki me veselijo in se družim s starimi kolegi 🙂

Pozdravljeni.

Vidim da ste v tem času, ko sem bila odsotna že uredili svoje težave, kar me zelo veseli.

Če boste kaj še potrebovali pa kar pišite na forum ali pa na moj e-mail naslov: [email protected].

Vse dobro želim.

Nek IP me zasleduje pa me je pripeljal do sem.
86.58.35.93?

Na kaksen nacin pa te zasleduje ta IP? Ce slucajno se spremljas to temo se mi prosim javi.

Pozdravljeni!

Odločila sem se, da pišem na forum, ker nujno rabim vaše predlog ali nasvet.

S fantom sva skupaj skoraj 10 let in sva zašla v kar precejšnjo krizo… no, vsaj jaz. Stara sem 26 let on je nekaj let starejši od mene. Kljub temu, da že toliko let vztrajava v zvezi, sva imela že na začetku kar precej težav. Naj poudarim, da ne živiva skupaj, nimava otrok in finančno sem neodvisna od njega.

V prvem letu zveze, sem na njegovem GSM našla kar precej močno ljubezensko sporočilo neke ženske, ki naj bi ga očitno močno ljubila, zadeva me je zelo šokirala, on pa mi je zatrdil, da je to njegova sodelavka, ki se je očitno zmotila in poslala napačni osebi številko (lažnivec), ker sem ga tako zelo ljubila sem mu naivno verjela…. Morda ker sem bila še tako mlada in neizkušena nisem opazila, da me lepo zafrkava, saj je tudi iz službe hodil zelo pozno (ko je delal popoldan, t.j. do 19H, je prišel velikokrat domov ob 23 ali celo polnoči), ni se mi javljal ali je imel izklopljen GSM. Dejstvo je, da ko je oseba močno zaljubljena, noče si priznati prevare ali nespoštovanja….

Po končani srednji šoli, sem se želela vpisati na fax v Ljubljano (živim nekaj 100 km od LJ), vendar mi je dal vedeti, če grem tja študirati, me ne bo čakal…. vsa potrta sem se morala vpisati drugam… Glede na to, da sem bila v srednji šoli zelo pridna in perspektivna, me je to zelo prizadelo, vendar bi takrat za najino ljubezen naredila vse… vse študije sem uspešno zaključila in se celo izredno vpisala na željen študij, tako, da imam sedaj 2 diplomi, magisterij in še dodatno zaključujem še eno diplomo…..Opažam, da fantu moja ambicioznost gre zelo na živce, saj se o teh stvareh noče pogovarjati, jaz pa sem na to zelo ponosna.

Kar pa me je v teh 10h letih še najbolj prizadelo je bil dogodek na prijateljevi poroko. Fant se je kar precej napil in me pred vsemi začel zmerjati, češ, da zaradi mene nima več nobenega prijatelja in, da sem vsem zelo antipatična… skratka spravil me je v jok.. in še danes ne vem zakaj ga nisem pustila tam….. Opažam, da ko nekaj spije se do mene obnaša zelo nesramno, kakor, da bi bil ljubosumen na moje uspehe.

Leta 2013 sem na poslovnem področju zelo napredovala, dobila sem imenitno službo, veliko prijateljev in novih poslovnih priložnosti. Kar ga je očitno tudi precej zmotilo. Začela sva delati načrte za skupno življenje, na kar mi je izrecno poudaril, da pričakuje, ko bo prišel z dela, da ga čaka kosilo na mizi… halo???, naj poudarim, da v povprečju zaključim v službi ob 18h… kako si on to predstavlja???

Zelo je zagledam sam v vase, v družbi se želi pokazati kako je pomemben, veliko me hvali ampak…. to so le besede, doma se skoraj, da ne pogovarjava, ker cele dneve visi na FB… veliko je s prijatelji… priznal je, da mu je z mano precej dolgčas…. to me spravlja ob živce, tega si ne želim več… Prijateljic nimam, ker sem morala vse stike prekiniti, ker naj bi le imela skupne prijatelje, njemu gredo moje prijateljice in prijatelji na živce.

V začetku leta sem dobila odlično poslovno priložnost v tujini, pogoj je bil udeležba na seminarju…. na ta seminar mi je prepovedal, da grem, saj je bila v tistem terminu tudi neka zabava, na katero ni želel iti sam… pa sem ostala doma, zgubila možnost za službo… se odpovedala moji karieri (tako nekako)…
Naj še omenim, da sem dobila pred tem 2 poslovni priložnosti, eno v tujini in eno na drugem koncu SLO, ki pa sem ju morala odkloniti, saj mi je zažugal, da me bo če sprejmem, zapustil. Očitno mu je bilo v interesu, da sem doma…

No… na tej zabavi sem srečala prijaznega fanta, v katerega sem se zaljubila… in to kar precej, tako, da sva mogla zabavo zapustit, ker je bil moj kar ljubosumen… Skratka, sedaj po tolikih letih zveze sem ugotovila, da dejansko si zaslužim nekaj boljšega, nekoga, ki me bo cenil in spoštoval in ne omejeval…

Drugače imam zelo problematičen odnos z njegovo mamo, saj je do mene precej ljubosumna in tekmovalna. Želi si njegove pozornosti…. zaradi tega veliko trpim, saj mu mama veliko pomeni, včasih imam občutek, da več kot jaz. Mame se boji, kar mu naroči ji naredi, pospravlja po hiši ect… prav tako, s boji očeta, nekoč sva bila primorana se vrniti iz izleta, ker naj bi se oče počutil slabo, ni mu bilo nič… skratka je velik mamin sinko…

Imam občutek, da ves stres, ki ga doživlja doma strese name, ker ve, da se mu ne bi nikoli uprla. Zdaj imam tega dovolj! Kaj lahko naredim?? Kar mi teži je to, kaj bo na to, da sem ga zapustila porekla okolica, namreč v očeh drugih ljudi je zelo priljubljen… bojim se ostati brez moralne podpore oziroma nekoga, ki bi mi lahko pomagal…

Aja… še glede pogovor o najini zvezi, zelo nerad se o tem pogovarja, je zelo nezrel, izogiba se tovrstnim temam. Glede njegove družine pa noče slišati niti besede, saj sem jaz tista, ki bi se po njegovem mnenju morala brzdat, oni so v redu družina!

Hvala za pomoč!

Pozdravljeni!

Odločila sem se, da pišem na forum, ker nujno rabim vaše predlog ali nasvet.

S fantom sva skupaj skoraj 10 let in sva zašla v kar precejšnjo krizo… no, vsaj jaz. Stara sem 26 let on je nekaj let starejši od mene. Kljub temu, da že toliko let vztrajava v zvezi, sva imela že na začetku kar precej težav. Naj poudarim, da ne živiva skupaj, nimava otrok in finančno sem neodvisna od njega.

V prvem letu zveze, sem na njegovem GSM našla kar precej močno ljubezensko sporočilo neke ženske, ki naj bi ga očitno močno ljubila, zadeva me je zelo šokirala, on pa mi je zatrdil, da je to njegova sodelavka, ki se je očitno zmotila in poslala napačni osebi številko (lažnivec), ker sem ga tako zelo ljubila sem mu naivno verjela…. Morda ker sem bila še tako mlada in neizkušena nisem opazila, da me lepo zafrkava, saj je tudi iz službe hodil zelo pozno (ko je delal popoldan, t.j. do 19H, je prišel velikokrat domov ob 23 ali celo polnoči), ni se mi javljal ali je imel izklopljen GSM. Dejstvo je, da ko je oseba močno zaljubljena, noče si priznati prevare ali nespoštovanja….

Po končani srednji šoli, sem se želela vpisati na fax v Ljubljano (živim nekaj 100 km od LJ), vendar mi je dal vedeti, če grem tja študirati, me ne bo čakal…. vsa potrta sem se morala vpisati drugam… Glede na to, da sem bila v srednji šoli zelo pridna in perspektivna, me je to zelo prizadelo, vendar bi takrat za najino ljubezen naredila vse… vse študije sem uspešno zaključila in se celo izredno vpisala na željen študij, tako, da imam sedaj 2 diplomi, magisterij in še dodatno zaključujem še eno diplomo…..Opažam, da fantu moja ambicioznost gre zelo na živce, saj se o teh stvareh noče pogovarjati, jaz pa sem na to zelo ponosna.

Kar pa me je v teh 10h letih še najbolj prizadelo je bil dogodek na prijateljevi poroko. Fant se je kar precej napil in me pred vsemi začel zmerjati, češ, da zaradi mene nima več nobenega prijatelja in, da sem vsem zelo antipatična… skratka spravil me je v jok.. in še danes ne vem zakaj ga nisem pustila tam….. Opažam, da ko nekaj spije se do mene obnaša zelo nesramno, kakor, da bi bil ljubosumen na moje uspehe.

Leta 2013 sem na poslovnem področju zelo napredovala, dobila sem imenitno službo, veliko prijateljev in novih poslovnih priložnosti. Kar ga je očitno tudi precej zmotilo. Začela sva delati načrte za skupno življenje, na kar mi je izrecno poudaril, da pričakuje, ko bo prišel z dela, da ga čaka kosilo na mizi… halo???, naj poudarim, da v povprečju zaključim v službi ob 18h… kako si on to predstavlja???

Zelo je zagledam sam v vase, v družbi se želi pokazati kako je pomemben, veliko me hvali ampak…. to so le besede, doma se skoraj, da ne pogovarjava, ker cele dneve visi na FB… veliko je s prijatelji… priznal je, da mu je z mano precej dolgčas…. to me spravlja ob živce, tega si ne želim več… Prijateljic nimam, ker sem morala vse stike prekiniti, ker naj bi le imela skupne prijatelje, njemu gredo moje prijateljice in prijatelji na živce.

V začetku leta sem dobila odlično poslovno priložnost v tujini, pogoj je bil udeležba na seminarju…. na ta seminar mi je prepovedal, da grem, saj je bila v tistem terminu tudi neka zabava, na katero ni želel iti sam… pa sem ostala doma, zgubila možnost za službo… se odpovedala moji karieri (tako nekako)…
Naj še omenim, da sem dobila pred tem 2 poslovni priložnosti, eno v tujini in eno na drugem koncu SLO, ki pa sem ju morala odkloniti, saj mi je zažugal, da me bo če sprejmem, zapustil. Očitno mu je bilo v interesu, da sem doma…

No… na tej zabavi sem srečala prijaznega fanta, v katerega sem se zaljubila… in to kar precej, tako, da sva mogla zabavo zapustit, ker je bil moj kar ljubosumen… Skratka, sedaj po tolikih letih zveze sem ugotovila, da dejansko si zaslužim nekaj boljšega, nekoga, ki me bo cenil in spoštoval in ne omejeval…

Drugače imam zelo problematičen odnos z njegovo mamo, saj je do mene precej ljubosumna in tekmovalna. Želi si njegove pozornosti…. zaradi tega veliko trpim, saj mu mama veliko pomeni, včasih imam občutek, da več kot jaz. Mame se boji, kar mu naroči ji naredi, pospravlja po hiši ect… prav tako, s boji očeta, nekoč sva bila primorana se vrniti iz izleta, ker naj bi se oče počutil slabo, ni mu bilo nič… skratka je velik mamin sinko…

Imam občutek, da ves stres, ki ga doživlja doma strese name, ker ve, da se mu ne bi nikoli uprla. Zdaj imam tega dovolj! Kaj lahko naredim?? Kar mi teži je to, kaj bo na to, da sem ga zapustila porekla okolica, namreč v očeh drugih ljudi je zelo priljubljen… bojim se ostati brez moralne podpore oziroma nekoga, ki bi mi lahko pomagal…
Aja… še glede pogovor o najini zvezi, zelo nerad se o tem pogovarja, je zelo nezrel, izogiba se tovrstnim temam. Glede njegove družine pa noče slišati niti besede, saj sem jaz tista, ki bi se po njegovem mnenju morala brzdat, oni so v redu družina!
Hvala za pomoč!

Tud moja bivsa je z mano koncala to poletje po nekaj vec kot 4 letih zveze, vse super, ok, vmes sem se preselil v Avstrijo a sva se videvala vsak mesec za kak teden… Kakih 5-6 mesecev je bilo ok, potem je sla pa na svetovno prvenstvo v cheerleadingu na Florido za 14 dni… In tam jo je nekaj (ali nekdo?) picilo in sem dobesedno moral vleci besede iz nje… Danes, po 4 mesecih od konca zveze jo sovrazim iz dna duse, pa ne zaradi konca zveze ampak ker ne vem kaj je bil vzrok, kako je do tega prislo, a sem jaz kriv,… Enostavno ni cutila vec tisto… Tako da ja, borimo se :@ -.-

Tud moja bivsa je z mano koncala to poletje po nekaj vec kot 4 letih zveze, vse super, ok, vmes sem se preselil v Avstrijo a sva se videvala vsak mesec za kak teden… Kakih 5-6 mesecev je bilo ok, potem je sla pa na svetovno prvenstvo v cheerleadingu na Florido za 14 dni… In tam jo je nekaj (ali nekdo?) picilo in sem dobesedno moral vleci besede iz nje… Danes, po 4 mesecih od konca zveze jo sovrazim iz dna duse, pa ne zaradi konca zveze ampak ker ne vem kaj je bil vzrok, kako je do tega prislo, a sem jaz kriv,… Enostavno ni cutila vec tisto… Tako da ja, borimo se :@ -.-

Ed žal je tako, da ni vse tako enostavno. Če neka oseba pravi, da te ima rada se za to tudi potrudi…ne pa, da stoji križem rok in čaka…glede na to, da se ta zadeva vleče že nekaj časa in je tako zame kakor zanj zelo mučna, pričakujem, da se bo razjasnil…ali me ima res rad ali samo tako govori, ker je name preveč navajen…skratka…jaz trpim..on nekaj čaka..skratka bedna situacija… :(…glede tvojega primera pa…žal po moje je bila vmes 3 oseba….ker ženske se zelo redko hitro odločimo….no, vsaj jaz.

Lep dan