Zakaj ste eni tako obsedeni s hišami?
berem spodaj temo o zidavi, da ali ne. Pa ena pravi da ni opcija prodat stanovanje in večje kupit, ker čez hišo je ni.
To je sicer res, ampak ne na dolgi rok……Moji starši so tudi zidali hišo, ko smo bili otroci stari cirka 5 let, potem smo odrasli, šli vsak na svoje, oče je umrl, mama pa zdaj sama vzdržuje tisto bajto ki kar požira in požira denar. Z njeno penzijo to ni lahko. razmišljate kdaj o tem, ali vidite samo par let naprej?
Midva zasluživa toliko, da 3 članska družina normalno živi. Vsako leto lahko gremo na dopust, hči si tudi lahko privošči smučanje itd. Ne zdi se mi pa dovolj, da bi zidali hišo. No, če bi zelo, zelo pazili pri denarju, vzeli velik kredit, bi mogoče šlo v nekaj letih. Sprašujem se, zakaj bi si pritrgovali leta in leta?
S hišo je kar naprej veliko dela, stroškov. V teh časih ne bi bili nikoli na zeleni veji. Hišo bi imela predvsem zaradi vrta. Ne toliko zaradi zelenjave, ampak zaradi dodatnega “bivalnega prostora” v naravi.
Hišo bi imela zato, ker me ne zanima kdaj kdo pere in kdaj kdo sexa. V bloku iz 70 let slišim tudi, ko sosedu telefon zvoni.Hišo bi imela tudi zato, da me ne bi upravniki nategovali, da mi ne bi bilo treba gladat, kako slabo so stopnice oprane in kako je iznajdljivi sosed, da bo prišparal pri štromu priklopil sušilni stroj v kleti. Pa zato, da mi ne bi bilo treba poslušat kako se kar naprej krega okoli uporabe skupnih prostorov, ki jih v bistvu niti ni več, uporabniki teh nekoč skupnih prostorov pa tudi ne želijo plačevati nobene najemnine. Prav tako bi imela hišo zato, da mi ne bi bilo treba vsako popoldan, ko pridem iz službe, najprej 15 minut krožit okoli bloka, da lahko kje parkiram.
V času socializma je bila gradnja hiše edini način, kako ohraniti vrednost zasluženemu denarju. Ne samo ohraniti vrednost, saj se je cena tovrstnih nepremičnin kakih 30 do 40 let strmo dvigala. Torej je šlo za odlično investicijo.
Potem je prišlo do zloma nepremičninskega trga in do gospodarske krize. Cene nepremičninam skokovito padajo, davki nanje pa se večajo. Torej so danes takšne hiše ljudem predvsem v breme. Ampak ne pozabite, da so danes še vedno vsaj 10x vrednejše, kot je bila cena njihove zidave. Torej so še vedno dobra investicija in tako bo še kar nekaj let. Koliko, pa ne ve nihče. Vemo samo, da se vsakih nekaj desetletij gospodarstvo zlomi, pa potem ponovno raste. Za tistega ki ima zadosti denarja so hiše trenutno le speča investicija, ki pa se bo po logiki stvari čez leta ponovno aktivirala in prinašala dodatne koristi.
Nerodno je le, da posedujejo take hiše tudi ljudje, ki si jih trenutno ne morejo privoščiti. So bili pač premalo fleksibilni, da bi pravi čas zaznali nevihtne oblake nad sabo. Tistim bo naslednjih nekaj let resnično težko. Flancanje da naj hišo prodajo in se selijo v blok je idiotsko. Trg nepremičnin je crknil, hiše ne prodaš niti, če jo daš napol zastonj. Pa četudi če bi jo prodal po smešni ceni, si s tem denarjem seveda nikoli ne boš mogel kupiti stanovanja v bloku. Pat pozicija torej, ki jo bo treba nekako zdržati. Apak to se da. Pač bodo spet privlekli na plan gašperčke na drva in ogrevali samo kuhinjo, zvečer pa še spalnico in kopalnico. Kot so to delali preden so sezidali hišo. Bodo jedli spet doma pridelano hrano, ne bodo hodili na dopuste, redili bodo prašička in par kokoši. Vse to so nekoč že počeli in preživeli. Torej bodo tudi sedaj. Težko pa bo za tiste, ki so res samo v bloku. Tisti pa ne bodo imeli preprosto ničesar, s čimer bi lahko preživeli krizo, ki šele zares prihaja. Zato se avtorica raje vprašaj zakaj hudiča ljudje rinejo v bloke, ne pa zakaj rinejo v hiše.
Se popolnoma strinjam. Prijateljica je z možem šparala nekje 5 let, živeli so v mali sobici pri starših trije, na leto so si privoščili samo en teden dopusta in šparali in šparali za bajto. No sej zdej jo imajo, ampak za kakšno ceno?
Slovenska mentaliteta je, da če si kej vreden, imaš hišo. Ampak mogoče je bilo to včasih, danes pri teh delavnikih, dejavnostih, pa itak doma preživimo dve uri pred spanjem….ne vidim smisla. Čeprav jaz bi imela hiško, majhno do 120 kvadratov na parceli max 700 kvadratov ali manj…ampak če jo bom kdaj imela, bom kupila že narejeno ali pa bom postavila montažno. Mi na kraj pameti ne pade, da bom bajto pacala po 10 let in ves denar vlagala v tiste stene.
Ker vidim kaj počnejo….množijo se kot zajci, živijo v malem stanovanju v najemu, vzamejo masten kredit, da postavijo tiste stene, pacajo še 5 let, da je sploh vseljiva in seveda v vsem tem času vsak evro vržejo tja (poleg kredita), nobenih dopustov-gradimo, nobenih novih cunj-gradimo, nobenega kina za otroke-gradimo….ej, v čem je smisel? Ker pol ko se vselijo, pa še nadaljnih 10 let vsak evro vtaknejo v stene, pa tut po 10-ih letih bajta ni ničemur podobna, v glavnem brez fasade, lustrov, neurejena okolica. Ampak oni so fuuuul srečni, zadovoljni, ker so na svojem.
Res smo si različni.
Kakšno posploševanje! Vas morda daje zavist, ker je nekdo srečen? Veš eni so lahko srečni že samo če delajo tisto, kar jih veseli. Eni ste pa srečni šele ko šimfate tiste srečne…
Mi smo tudi naredili svojo hišo. Veliko s svojimi rokami, ker pač to ZNAMO. Ker smo UPORABNI. Nikoli nismo samo izza firnkov špegali kaj delajo drugi in jim zavidali. Vsako leto smo bili najmanj 14 dni na morju. Res v najcenejšem kampu, v katerega smo se pripeljali s starim ovtomobilom, ampak nihče od nas ne potrebuje šopirjenja in hvalisanja s plehom. Je hiša končana? Nikoli ne bo končana do te meje, da bi bil človek z njo popolnoma zadovoljen. Natanko tako, kot v bloku. Vedno se da še kaj poštimet in spremenit. Torej?
Kdo je pa rekel, da zidamo hiše velikanke. Midva imava majhno hiško 100kvadratov. Otroci še hitro ne bodo odšli, ker je ena stara 1 leto, druga pa še komaj na poti…torej še dvajset let ali več, ti pa praviš da mislimo pet let naprej…v bistvu ti smešno razmišljaš…ko bomo stari, pa če ne bomo mogli vzdrževat hiše pa bomo prodali…zakaj pa tvoja mama tega ne naredi in rine z glavo skozi zid?
Kdo je zdaj obseden z hišo?
Tudi jaz poznam tak primer, ko so se zakreditirali čez glavo za gradnjo hiše. Dva otroka, na morje pa ne gredo oziroma še niso šli za en teden skupaj, kvečjemu za kak dan, pa sta otroka najstnika. Ker pač ni denarja, smo zakreditirani.
Mislim si svoje, rečem pa nič. Ali bolje rečeno: učim se na tujih napakah.
točno tako. In ni ga čez komot, potem pa jokajo, kako je v bloku vse drago. To je pa druga stran te zgodbe, a ne, te pa se ne sliši. če si v hiši si sam brez prilagajaja in na svojem, saj si tudi v bloku ampak tam je tvoje in od vseh.
Sicer pa kako je že eden pistelj rekel KAMENTE NE MOTI, ČE TI NE STOJI NA POTI, a ne, to velja za tiste, katere se obremnjujo s tem, da so nekateri obsedeni s hišami.
Ja zakaj bi bil obseden s hišo.Drugače pa vsak zase najbolj ve kako prej smo bili v hiši s 300 kvadrati ,sam dvorišče sedaj smo v 80 kvadratih s 2000 zemlje.Imam sadna drevesa,robide velik vrt,in uživam.V bloku bi se mi zmešalo rabim ko pridem iz službe mir,da se usedem ven pa čeprav na travo in v miru spijem kavo.Hiša še ni končana,kupljena je bila stara 50 let notranjost nova še streha in fasada pa bo.Otroci bodo pa dozidavali,zidali na novo zase ali šli na svoje.
Smešno mi je, ko kar naprej odpirate teme, seveda blokarji, v smislu… zakaj ste eni tako obsedeni s hišami…! Takoj vidiš, da gre za zavist.
Glej, avtorica, živi v bloku, živi in pusti živeti. Kaj te briga, če nekdo želi imeti hišo? Mene pač žive ne bi spravila v blok in ja, čez hišo je ni. Čez hišo, ne čez bajto!!
Zakaj nikoli ne odpirajo teme tisti s hišami v smislu…. zakaj ste eni tako obsedeni z blokovskimi stanovanji…? Takšne teme še nikoli nisem zasledila.
Hiša je pač hiša, stanovanje pa le stanovanje. Sprijazni se!
OPROSTITE, ampak meni 1 ali 2 tedna morja na leto ne pomenita NIČ.
Zakaj mislite, da je vse v DOPUSTIH??
Meni je lepo doma, na kakšnem izletu, v planinah, na kopanju … Ne rabim prenažiranja v hotelih, stiskanja v prikolicah, vročine na prenasičenih plažah … NI MI do tega.
Ne primerjat HIŠE z dopustom.
Mi smo zidali hišo, zelo zadovoljni, imamo svoj vrt, parcelo, zjutraj uživamo na kavici na terasi. Kaj hočeš lepšega???
Blokarji ste na pa FOUŠ! :))
Takšno vprašanje lahko postavi samo blokar, ki nikoli ni povohal hiše. In ki je zavisten do skrajnosti tistim, ki živijo na svojem v svobodi.
Tudi meni bi se zmešalo v bloku. Potrebujem stik z naravo, potrebujem mir, potrebujem svež zrak in občutki, ko si sama pridelam zelenjavo so nepopisni.
Jaz osebno ne najdem niti enega minusa, da smo v hiši.
Sicer pa nevem, kake hiše imajo nekateri, ki pravijo, da jim požirajo denar. Nam nič ne požira,. če si želimo kaj polepšat in izboljšat, pač vložimo nek znesek in nam je to v veselje.
Saj če ne bi v drugih temah brala, kako imajo vaši bolehni starci hiše, ki niso nič vredne in jih ne morejo prodat (in z vašimi bo isto), pa kako se že zdaj kregate za dediščine svojih staršev (in vaši pamži se bodo kregali za vašo), pa kako sprašujete za najcenejše hrvaške apartmaje, ker si s svojo omejeno vrtičkarsko pametjo niti predstavljati ne morete, kako je, če človek lahko zaklene flat in gre na avion, bi vam še verjela, da se imate v tistih svojih kočurinah res tako fino.
Tako pa uživajte v svojih hiškah, redite si svoje večvrednostne komplekse na račun blokarjev, gradite tiste svoje ogabne prizidke in nadzidke in garaže, vozite se vsak dan 60-70 km v službo, mi blokarji bomo še naprej uživali v mestu in se vozili s kolesom v službo, pa bo za vse dobro.
Uh, tebi gredo pa hiše RES na jetra, ne?
Jaz sem probala oboje, zrasla v mestu (tudi v centru) in mi ni bilo hudega, zdaj sem pa v hiši
na deželi in mi je tudi super. Oboje ima pluse in minuse, jaz osebno se bolje počutim zdaj, ne
bi več rada šla nazaj, ampak – če bo treba (ko bom stara) se ne bom oklepala zidov….
Hiše mi pravzaprav ne gredo na jetra. Kot tudi ne stanovanja, šotori, ladje, kolibe in avtodomi. Gredo mi pa na jetra tisti, ki živijo v nekem zabubljenem mehurčku samoobčudovanja in mislijo, da jim tistih nekaj kubikov ceglov in betona da pravico, da gledajo zviška na vse tiste, ki so svoj čas ali denar ali interese posvetili čemu drugemu.
sem začel malo preračunavati in preverjati različne možnosti:
-garažo za tri vozila je v blokih precej težko dobit
-prostor ob garaži za shranjevanje motorja, koles, smuči, sank in nekaj opreme iz jadrnice (ki jo ne puščam v marini)
-jacuzzi in savno bi prav tako težko postavil v klet bloka
-zunanjemu bazenu sem se pripravljen odpovedati, ga malo koristim
-tudi sobo za druženje v kleti bi lahko pogrešal
-biljardu na galeriji pa se ne bi mogel
-najti stanovanje v bloku z 90m2 dnevno je dokaj težak podvig
-nujno potrebujem še delovno sobo in teraso na vrtu
…..
V glavnem, da ne naštevam naprej. Ugotovil sem, da bi svoje življenje težko stlačil v blok.