Ultra glasni sosedi – nikoli mir
Smo mlada družina, preselili smo se pred leti v naselje, ki je izgledalo zelo mirno.
Imam pa sosede. Stalno kričijo, npr. če gresta hčerka in njen kam ve cela ulica, za vsakič, ko kdo kaj potrebuje iz hiše, ne gredo v hišo, ampak kričijo – daj mi …., pa stalno so zunaj, vedno vabijo ljudi, tudi zato je čez mejo stalno glasno, če ne drugače kličejo psa, ki ju imajo in se pol ure zvijajo bo nevem kakšnih bedastih besedah, ki kar donijo, potem pse še spodbujajo, da lajajo in tulijo, pa glasna goveja glasba … Že navsezgodaj zjutraj že zakurbljajo svoje gofle in vse luknje, ki spuščajo zvok. No, zvečer so očitno njihovi oddajniki zvoka že utrujeni – da je običajno ob 22 mir. Naporno: kot bi imeli cigane za sosede.
Smo neposredni sosedi in je za znort. Očitno eni ne razumejo, da ljudje rabimo tudi mir in da nas prav malo briga kam gredo v nedeljo zjutraj (evo danes so nas spravli pokonci ob 6.15), kdaj pridejo, kako imajo radi svoje pse …
Naredili smo že zeleno ograjo iz cipres na njihovo stran, da imamo vizualni mir, to glasnost pa ne vem kako bi rešili. Se pri lastni hiši ne moremo odpočit.
Ima še kdo podoben problem?
Tudi mi imamo ta problem, le da je duplo…. Z leve in desne, slabse je kot je bilo v bloku! Desni so glasni tako ali drugace do tretje zjutraj…..levi pa od pete ure zjutraj in celi dan…. Da ne govorim o psih, ki jih imajo, ker so ženske prvic tako tezko rodile, da so siza drugega otroka omislili male cefizelne, ki ni nic drugega od njih kot nagravzno dretje! In vse tokar pocnejo jim je čisto normalno!
No, danes je levizgleda dezurni v službi, ker je bogovski mir! Desni so imelipa iz petka na soboto zur in sotudi vceraj ob 23:50 omagali! Tko, da vem kako ti je!
To sem se jaz bala, da bomo imeli podoben đumbus nekaj let nazaj, ko smo dobili nove sosede, mama ata 3 otroci in pes. In tisto prvo leto poleti se spomnim da je bilo tako, ko so zunaj posedali jedli zunaj vedno se igrali, kričali je bilo nekaj hrupa in sem se bala da se bo nadaljevalo. Ampak ker živimo v mirni soseski so verjetno dojeli da nihče od drugih sosedov tega ne počne in potem so nehali in se očitno prilagodili. Sedaj jih pa komaj vidim kaj zunaj, še doma jih ni veliko froci v šolah onadva pa delata non-stop. Je mir, sem in tja njihov mulc na neke bobne špila ampak se skoraj ne sliši k nam ni moteče.
To kar ti opisuješ je pa obupno če je to vsak dan tako, ne vem kako bi jaz naredila mogoče se pozanimajte pa naredite kakšno posebno ograjo da se jih ne bo več slišalo. V skrajni sili se jim mora to povedati da vas to moti čeprav saj veš kako pravijo zelo mučno je če si boste naredili za sosede sovražnike te soseski spori so najslabši. Jaz bi se prvo pozanimala če se da kakšno posebno ograjo inštalirati za zvok.
saj vem, grdo za znoret, tale hlapčevska mentaliteta, ko vsi sledijo enemu s slabim okusom….
si pa predstavljam, da imajo še dolenjski naglas. evo jaz sem na gorenjskem,situacija je bila podobna, potem pa enkrat čez ciprese slišim sosedo, ki se nekaj pritožuje, pa rečem naglas, kok ma naša soseda tečen glas, pa cel dan teži otroku in od takrat imamo mir.
Pa kaj se sedaj obregujete ob njihove ciprese, meni osebno so ciprese lepe in me ne spominjajo na grobove ampak na morje in mediteran.
Najbolje da jim poveste da naj majo znižajo svoje glasilke ker vas motijo, imate vso pravico da imate mir. Jaz bi jim vljudno povedala, je pa zanimivo ker imam v USA sorodnike in recimo tam, če imajo kakšne probleme s sosedi pa lahko je najmanjša stvar oni gredo takoj v tožbe. Najamejo odvetnika in ti samo potem dobiš pošto v nabiralnik da te ta in ta toži, tam gre to hitro brez pregovarjanja ne poznajo milosti glede tega. Če bi bil ta primer v USA, bi se te vaši sosedje že morali odseliti pa še plačali bi mastno kazen za kršenje javnega miru.
..meni bi se kar zmešalo od vsega vpitja. Jaz sem prav alergična na take tipe, ki se glasno derejo.
Mislim,da se oni absolutno ne zavedajo,kako moteči so za okolico.
Jaz bi stopila do njih in jih prav lepo prosila. Lepa beseda vedno lepo mesto najde.
Vendar vprašanje,če bo kaj zaleglo.
Ker imajo vzorec obnašanja že utrjen….
In tebe to motilo, da so zunaj pred hišo posedali pa jedli??? Loooool. Mi to vsak dan poleti delamo, da zunaj pred hišo posedamo in jemo kosilo/večerjo, otroci se pa tudi kdaj pa kdaj malo glasneje zasmejejo ali pa zakričijo pa do danes se noben še ni nič pritožil, da zunaj na lastni zemlji pred hišo ne smemo jesti ali se zabavati. Ja boga revca si no, da te ta mali hrup moti.
In tebe to motilo, da so zunaj pred hišo posedali pa jedli??? Loooool. Mi to vsak dan poleti delamo, da zunaj pred hišo posedamo in jemo kosilo/večerjo, otroci se pa tudi kdaj pa kdaj malo glasneje zasmejejo ali pa zakričijo pa do danes se noben še ni nič pritožil, da zunaj na lastni zemlji pred hišo ne smemo jesti ali se zabavati. Ja boga revca si no, da te ta mali hrup moti.[/quote]
lačen sitega ne razume, pardon, obratno 🙂
In tebe to motilo, da so zunaj pred hišo posedali pa jedli??? Loooool. Mi to vsak dan poleti delamo, da zunaj pred hišo posedamo in jemo kosilo/večerjo, otroci se pa tudi kdaj pa kdaj malo glasneje zasmejejo ali pa zakričijo pa do danes se noben še ni nič pritožil, da zunaj na lastni zemlji pred hišo ne smemo jesti ali se zabavati. Ja boga revca si no, da te ta mali hrup moti.[/quote]
Tema govori točno o takih, kot si ti.
Komunikacija v normalnem razponu glasnosti nikogar ne moti. Tudi nekajurno razposajeno igranje otrok ne.
Ti ljudje – vključno s tabo -, če bi bili tako glasni v svoji lastni dnevni sobi, bi tudi znoreli od hrupa. Ko so pa zunaj, pa pojačajo volume na ful. To ni normalno veselje nad življenjem, ampak izživljanje nad sosedi, češ, mi smo take face, da morate vsi vedeti, kaj nam dogaja.
Poleg tega so nekateri ljudje izjemno zvočni. Poznam družino, kjer so vsi taki. Govorijo na glas in še prodorne glasove imajo. Se pogovarjajo s sosedi, pa slišim samo polovico njihovega pogovora. Na srečo ne čvekajo in norijo zunaj cele dneve, tako da niso moteči.
Mi imamo na eni strani ljubi mir, na drugi pa pravi ponte roso. Na srečo so kar nekaj deset metrov oddaljeni, a ne moreš verjet, tip ima tak glas, da se ga sliši v deveto vas. Ko govori na glas, pa se ne dere, ga sliši vsa ulica. Občutek imam, da se celo zanalašč sprehaja po cesti, da ja vsi vidimo in slišimo. Pa odojki, pa žurke, dva otroka, mladinca, cele noči preganjanje z avti, pametovanje… Pri njih se življenje odvija pred hišo, za vikende pa sploh. Žlahta, kolegi, kosila zunaj, smejanje…Na začetku smo še kakšno kavo skupaj popili, zdaj smo se pa kar oddaljili, ker se nam ne da biti del tega cirkusa. Enostavno ne znajo živet umirjeno in si mislim, da si s hrupom in žuriranjem polnijo ego, pa navajeni so tako.
Zgornjim, na novo priseljenim, smo pa nekajkrat rekli, naj se obnašajo sosedom primerno. Ne rabimo dretja, ne rabimo otrok, ki zaradi dolgčasa mečejo gnilo sadje v hiše. Res je trajalo nekaj let, pa tudi otroci so malce zrasli in danes je življenje povsem ok.
Recite jim kaj. Na miren, kulturen način. Mogoče enkrat, ko bodo res glasni, recite, da vas je skrbelo, kaj se dogaja. Da niste navajeni dretja in ste že mislili klicat na 112.
Pa še kaj višjega posadite pred ali za cipresami. Ubija zvok. Mogoče sadna drevesa, trto …
Ma jaz samo da se spomnim kako smo mi, pred 30 leti, cele dneve prebili na ulici, cela druščina, po 20, 30 otrok hkrati, starih od 5 do 15 let, se igrali skrivat, lovit, policaje in lopove, kavbojce in indijance, mame in tatije, zdravnike in medicinske sestre, rabutali, plezali, se kregali, se smejali, se prerivali, brusili frnikole, izdelovali rolke, zvonili na vrata in bežali…no, ko primerjam danes in obdobje pred davnimi leti, je danes mrtvilo. Vsakič, ko kdo malenkost zacvili, skočijo fine sosede v luft. Ker one so se preselile na vas, da bi imele mir in ni jim jasno, da jim lahko njihov mir kazi vaški petelin ob zori, kot tudi ne vaški otroci, ki so danes povečini vsi za računalniki in v raznih klubih, ko pač niso po šolah. Mrtvilo totalno. Te finoče bi pred 25 leti krepnile, samo pozabljajo, da so bile del teh, ki so se v tistih časih podili po ulicah, na prostem in ki so okusili kaj pomeni igra, svoboda, gibanje, zrak, zdravje. Finoče. Pejte v globok gozd, če vas tam ne bodo motile srnice, boste preživele.