Najdi forum

Tolažba, spodbuda, kaj tretjega?

Hoj

Ta forum se mi zdi najprimernejši za opis mojega problema. Na tem, pa tudi na kakšnih drugih forumih berem zgodbe, izpovedi, opise problemov ljudi, ki imajo trajne težave pri navezovanju stikov z nasprotnim spolom. Z nekaterimi od njih sem tudi navezal stike. Gre za ljudi ki v situacijah, ko imajo opraviti z nasprotnim spolom, zablokirajo, nikakor ne zmorejo začeti pogovor, kaj šele kaj več. Enake težave imam tudi sam. Sem pa dosedaj že imel nekaj zvez, pa z eno punco je prišlo le do poljubljanja, medtem ko vsi ti s katerimi sem navezal stik, so čisto brez izkušenj. Premišljujem o tem da kljub enakim težavam ki jih imamo, ali naj mi bo v tolažbo da ni tako slabo da ne bi moglo biti še slabše, ali naj mi bo to alarm, da imam težave ter da je potrebno kaj storiti? Glede tega sem se že obrnil na psihoterapevtko, toda pravi da moje težave presegajo njene kompetence.

Vprašaj na forumu Partnerska in družinska posvetovalnica

http://med.over.net/forum5/list.php?140

Imaš težave samo pri puncah, ki so ti všeč ali nasplošno pri vseh? Začetek reševanja težav bi se morda začel pri tem, da besedno zvezo nasprotni spol zamenjaš s čim drugim in jih tudi dejansko nimaš za tiste, ki ti nasprotujejo. Z nasprotniki se je kar težko pogovarjat.

Največkrat imam težave pri puncah, ki so mi všeč. Mogoče izraz nasprotni spol resda ni posrečen, toda prepričan sem da ste dojeli poanto, zato bi prosil, če bi se osredotočili na sam problem. 🙂 Ta je v tem, da imam težave s pristopanjem kje zunaj, npr. v knjižnici, na ulici ipd. Naj omenim da punce, s katerimi sem bil doslej, sem spoznal preko interneta, saj tam ne gre za klasičen pristop, punc nimam pred seboj, pa mi je menda zato lažje.

nova
Uredništvo priporoča

in ta je s t r a h . Napisala sem ti, kako ta strah pred nasprotnicami 🙂 lahko zmanjšaš za začetek. Za kaj več pa res vprašaj na partnerskem forumu ali pa tam vtipkaj v iskalnik strah pred bližino, strah pred zavrnitvijo.

Koliko si star? To je pomembno. Zadrege imamo vsi, jaz recimo kako meni všeč bejbo na cesti skoraj nikoli ne ogovorim, ker mi je nerodno in mal tako… Vendar to naredim v kaki družbi, trgovini (redko), na koncertih, v klubu in še kje. Opažam, da bolj ko sem naraven, boljši je odziv. Recimo na koncertu kako bejbo čisto iz radovednosti vprašam kako se ji zdi, če tja pogosto zahaja in podobno. Pogosto naletim na zid, kljub temu da ne gre za fuk fehtanje ali željo po njeni številki, temveč čisto vmesna vprašanja. Druge so bolj odprte. Ja, kar precej poguma je potrebnega, ker so mnoge v nekem svojem svetu ali ne vem kje. Morda zahajam na napačne kraje in je zato tako. Ne vem koliko hodiš ven, če hodiš se splača probat pri puncah, ki skupaj plešeta in se s tabo spogledujeta, če si do tega kdaj prišel. Meni je vedno znova žal, če ne pristopim 🙂 Znajo biti prijetne, tudi “samo” za družbo tisti večer, včasih presenetijo 🙂 No, enkrat sem v bivšem Globalu delal zvok nekemu bandu in nato ostal na žuru. Kmalu je pristopila kar luštna bejba in mi dala vedeti, da sem ji všeč in to. Pa ni vedela, da sem imel kaj z muziko! Drugič podobno, le da sem se tam znašel slučajno in je prav tako ena pristopila kar sama. Fajn, dala sva si duška, se poljubljala, plesala. Venar sem na koncu “pobegnil”, ker me je nekaj odbijalo. Ja sori, kako pa naj vem, da tega ne počne z vsakim?
Kako pa kaj telesno čutiš, se ob pogovoru kdah vzburiš? Si se ob poljubljanju? Se samozadovoljuješ? Mislim, da ni nič narobe s tem, če si kako najdeš na netu, je pa veliko več možnosti ko si zunaj in se vidite. Pojdi malo ven, kaj te briga če greš sam in tudi kdaj izvisiš. Žensk je veliko. Pa ne pričakuj preveč, že pogovor je veliko vreden, če ima kaj pametnega povedati. Sicer pa imajo ženske rade takšne, ki niso vsiljivi in jih iskreno poslušajo. To najbrž je tvoja veščina.
Očitno le nimaš tako hudih težav, če si zmožen komunikacije in ti je le težko. Morda si le malo bolj zadržan, to ni nič takega. Jaz iz tega ne bi delal panike, tudi če imaš npr. 25 let. Tista psihoterapevtka pa naj gre delat kaj drugega, če pri tem ni kompetentna. Na živce mi gredo takšni samooklicani terapevti, ki v vsem vidijo neke odklone, bolezni, motnje in ne vem kaj še. Poskušaj, ne druži se preveč s takšnimi, ki imajo še večji problem kot ti, predvsem pa ne obupaj, če sem in tja naletiš na kajlo. Se zgodi, tudi ženskam 😉 Skratka ni panike, ti kar v akcijo, brez terapevtke.

Him, imam malce čez 25 let. Če že grem ven, je to kakšen sprehod, kopanje ipd. Na žure in v diskoteke ne hodim, to niso placi po mojem okusu. Prav tako v vsakdanjem življenju s puncami takorekoč nimam stikov.
Glede tega, da tudi punca kdaj pristopi, pri meni se je to nazadnje zgodilo proti koncu srednje šole, pred 10. leti. Pa še takrat sem zašuštral, ob njenem pristopu sem dobil blokado. Razen pri skupini treh punc na plaži, ki so mi dale vedeti da sem jim všeč, pri njih je bilo kar sproščeno vzdušje, toda še sam ne vem, zakaj se ni nič zgodilo.
Vzburim se npr. ob strastnem poljubljanju s punco.
Grem tudi kdaj sam ven, toda skoraj povsod srečujem že oddane punce, torej da so že v zvezah. Niti mi ni treba spraševati, če ima fanta, saj je ta ob (ali kar na njej oz. ona na njem) ali kje v bližini.
Praviš da imajo ženske rade take, ki niso vsiljivi in jih iskreno poslušajo. Po mojih ugotovitvah je ravno v tem vzrok, da nekateri tipi ne pridejo dlje kot do pogovarjanja. Ravno moj znanec je takšen, ni vsiljiv, si pri puncah nič ne upa, jih samo posluša in rezultat: nikoli ne pride dlje kot do pogovarjanja. Pa s takimi, ki so še v slabšem položaju kot jaz, se ne družim, smo samo v stiku preko FB, toda kot sem že napisal v uvodnem zapisu, mi je to dejansko edina tolažba. In med ostalim se sprašujem, ali naj mi bo to res v tolažbo, ali je to alarm da nekaj ni v redu in da je potrebno nekaj spremeniti.
Tista psihoterapevtka pa ni samooklicana, ima izobrazbo s tega področja.

Ne vidim nekega večjega problema?? Pač nisi neki žurer, si bolj “umirjene” narave, tudi takih nas je dosti. Pa verjemi na žurih tudi ne padajo kar tako levo in desno, padajo bolj na redke izbrane moške. Ostalo je redkost in laži.

Meni se zdijo čisto normalne težave…vse so oddane ali z otrokom kajne? Normalno ko prideš v 25+ leta.

Po moje rabiš samo več izkušenj…ene punce pa bodo ravno na tak karakter padle!

Da, med ostalim je problem to, da so že vse oddane. Če pa že naletim na kakšno samske, se nemalokrat izkaže, da so samske z razlogom. Pa ne šimfam čez punce, le moje izkušnje tako kažejo.
Sploh pa mi je težko v situacijah, ko so okoli mene pari.
afk, se tudi ti soočaš s takimi težavami kot js?

Bom odgovoril, ker sem že začel pisati. Če si bolj mirne narave pojdi na kakšno jogo ali kaj takega. Tam so pretežno ženske, poleg tega je precej več komunikacije kot na kakšnih sprehodih ali kopanju. Saj si najbrž opazil, da komunikacija pri vseh bolj šepa. Neznanci se na cesti redko pozdravimo, na sprehodih se ne ogovorimo, skratka izgleda kot da bi se bali eden drugega. Jaz sem vajen bolj “mediteranske komunikacije”, zato se ljudje včasih kar ustrašijo, ko jih veselo in kulturno ogovorim. Ti morda premalo narediš za to, da bi spoznaval nove ljudi. Če tičiš doma boš vedno bolj zafrustriran in z ženskami ne bo nič.
Tvoj znanec ima morda problem s tem, da se pogovarja, vendar ne upa dati pobude za nadaljne druženje. Če ženska sodeluje ji pač rečeš za številko ali kaj takega. Vsaka ne bo za to, kakšna se bo pa le našla, kajne? Direktno v posteljo bo šla redko katera, najbrž to niti ni v tvojem interesu. Torej komuniciraj in se skušaj dobiti še kdaj, to ni tako težko. Če se zgodi zavrnitev ni konec sveta, za nadaljnje poizkuse imaš nekaj milijard razlogov 🙂
Če nimaš kake druge večje težave, ki je tu nisi opisal psihoterapevtki izobrazba očitno ne pomaga kaj dosti. Možno je tudi to, da te je sprejela na prvi termin, ker je pač imela nekaj časa in ga je pridno izkoristila. Vedi tudi, da je na tem področju precej šarlatanstva in ne gre zaupati vsakemu. Sicer pa tvoja težava najbrž ni takšna, da je ne bi mogel rešiti s pomočjo primernega foruma in nekaj truda.

Želim ti vse dobro.


Ja res je, bolj ali manj tičim doma. To pa zato ker ne vem, kam naj se dam, ko grem kam ven. Saj grem lahko sam na sprehod, pa na bližnji vrh ipd, toda meni ob tem še ni uspelo spoznati kakšne nove ljudi. Pravzaprav moram imeti srečo, da sploh koga srečam na poti, pa še to se le pozdravimo.

Npr. zdaj imamo tukaj razne veselice, koncerte ipd, toda enostavno nimam s kom iti tja, problem je tudi prevoz, saj je do tja kar nekaj km, svojega prevoza pa nimam. No, če bi predpostavil, da pa imam svoj prevoz in bi se lahko odpeljal tja, bi še vedno ostal problem, s kom iti tja. Namreč že kar nekajkrat sem šel sam kam ven, toda nikoli se mi ni uspelo priključiti kakšni družbi, počutil sem se kot riba na suhem. Problem mi je že dobiti koga, ki bi šel z menoj samo na pijačo, kljub temu da js dam pobudo. Tisti, s katerimi se poznam že dalj časa in jih kam povabim, največkrat nimajo časa oz. jih ni na istem mestu (delo, študij, bivanje v drugem kraju ipd).

Zdaj glede tega, koliko naredim za to, da spoznam nove ljudi; nekaj sem jih spoznal preko interneta, z mnogimi sem se tudi dobil v živo in z njimi ohranjam stike, toda težava je v tem, da ti ljudje prihajajo iz različnih koncev Slovenije, pa če je po sreči, se vidimo nekajkrat letno. Z nekaterimi pa niti do srečanja v živo ni prišlo. Drugič, predlagal si jogo: ravno lansko poletje sem se udeležil joge, toda tudi tam se niso spletli stiki. Folk ki je prišel tja, ni bil razpoložen za navezovanje stikov – tja so prišli, “oddelali” svoje ter takoj zatem odšli domov. Največ kar mi je uspelo, je bilo malce pogovarjanja z žensko nekje mojih let. Gre točno za to, kar si napisal: Neznanci se na cesti redko pozdravimo, na sprehodih se ne ogovorimo, skratka izgleda kot da bi se bali eden drugega.

Glede zafrustriranosti ki jo omenjaš, bojim se, da sem to “stopnjo” morda že dosegel. :/ Ne bi se pa ravno v celoti strinjal, da zato z ženskami ne bo nič. Kvečjemu so pri meni le manjše možnosti za spoznavanje. Punce s katerimi sem bil doslej, sem spoznal preko interneta, tako da eno opcijo spoznavanja imam v vsakem primeru. Ne bom pa sodil o tem, v kolikšni meri je v redu, če je nekomu edina možnost za spoznavanje žensk internet.
Pri znancu si se zmotil: on si dejansko ne upa ogovoriti nobene punce, če pa mu po spletu okoliščin uspe se pogovarjati s kakšno punco, pa pri tem tudi ostane. Npr. lani so ga kar nekaj časa skušali sparčkati z eno punco, toda neupešno. Neuspešno samo zaradi tega, ker se on sploh ne znajde v ženski družbi, je v komunikaciji z njimi blazno neroden. Pa drugega znanca (vrstnika) sem vprašal, ali ima kaj stikov s puncami, pa mi je odvrnil, da čisto nič.

Mi je pa čudno, zakaj se mi psihoterapevtka nič več ne javi. Ampak v redu, če se je ona sama odločila, da se ne bo ukvarjala več z mano, js s tem nimam težav.

Pa težko verjamem, da bom svojo težavo rešil tukaj na forumu. 🙂 No, nikoli se ne ve.

No, torej se spraviš ven, vendar ne veš kam bi šel. To ni tako slabo kot izgleda, le organizacija je potrebna. Malo pokliči na te joge in podobno, vprašaj ali se tudi družijo, gredo na pijačo, ipd. Obstajajo tudi razna društva kjer se ukvarjajo s pohodništvom in mnogimi drugimi rečmi, to je tudi ena opcija. Ta težava se je kar zažrla vate, pa morda nisi toliko sam kriv, najbrž živiš v malem kraju, svoje doda tudi kapitalizem, ki nas peha v osamljenost..
Tudi moja družba iz osnovne in srednje šole se je nekako razkropila okrog, stikov nimamo več. Jih pa navezujem z drugimi, kot sem rekel je fajn dati pobudo in ne preveč pričakovati.
Ne vem kaj naj si mislim glede spoznavanja preko neta. Veliko je manipulacije, izgube časa, razdalje so lahko velike. Izkoristi, če so kakšne možnosti a pazi, da se ne zapletaš s kakimi manipulatorkami, kar je izguba časa. Glede teh tvojih znancev prav tako ne vem kaj naj si mislim. Gre za res mali kraj, lahko napišeš kje približno si, da bo to bolj jasno? Glede spoznavanja očitno kar nekaj narediš, frustracija je v tem primeru lahko tudi pozitivna, ker boš več naredil. Seveda če ne odpoveš ob stikih, kar menda ne, le naslednjega koraka ne storiš. Kot sem ti rekel je primernih žensk kaka milijarda, si predstavljaš kako dolga vrsta bi jih bila? In koliko bi jih s tabo šlo na drink 🙂
Glede psihoterapevtke; kaj pa če ona čaka na tvoj korak? Sicer se mi zdi čudno, da naj bi se ti javila, če je rekla, da presegaš njene kompetence. Morda pa ona želi s tabo na drink in zato tvoja “težava” presega njene strokovne kompetence 🙂 Malo se hecam vendar mi to ni popolnoma jasno.
Veš kaj, to presega tudi moje kompetence, malo mi je čudno talati nasvete. Povedal sem nekaj svojih izkušenj, razmišljal za kaj bi lahko šlo pri tebi, kaj več ne morem. V zs je bilo nekaj govora o druženju, kar je meni ok. Sicer si ne želim jamrati in nisem gay, toda vseeno rad spoznavam nove ljudi. Na prireditvah se počutim kot riba v vodi, sam ali z družbo.
Boš videl, če še kdo poda mnenje, pa napiši tole na kak bolj primeren forum kot je “čustvena inteligenca”. Resda tu vidim bolj malo postov, ki bi kazali na čustveno inteligenco, a vseeno.. Morda sem jaz pač pretenciozen in ne razumem kaj pišejo 🙂 Kdo bi vedel.
Torej želim ti veliko sreče s stiki in verjamem, da se bo trud obrestoval.

New Report

Close