men moj oči pa mami

…moja otroka! 😉

Podpišem, največji heroj, kar jih trenutno poznam, je moj otrok.

Moja prijatelja, ki sta se po tragični izgubi dveh otrok uspela pobrat in živeti dalje.

milan kučan

Men so heroji ljudje, ki jih skoraj vsak dan povozi valjar življenja, pa vseeno spet vstanejo, se otresejo
in gredo dalje. Brez jamranja, brez stokanja.
Moja soseda….vedno dobre volje, vedno nasmejana, pripravljena pomagat, taka zlata starkica….po
njeni smrti sem pa prebrala njen dnevnik…kjer je bila slika drugačna…osamljenost, stiska, bolezen,
nagajanje najbližjih….nikoli ne bi uganila, da je tako hudo.
Ogromno primerov poznam in so mi vzgled.

A zate so heroji tisti, ki vsakodnevno blefirajo, kako so srečni?

Moj pokojni oče. Dobesedno iz nič je z poštenim delom ustvaril lepo prihodnost sebi, mami in nam otrokom. Res pa je, da so bili takrat drugačni časi, kot danes. V podjetju, ki ga je ustvaril danes delamo vsi otroci in zdaj že počasi tudi vnuki. Ne bojimo se, da bi jutri ostali brez dela in služb, ker nas je poleg vsega naučil še delavnosti in poštenja. Tako, da je za mene moj oče edini heroj, kar sem jih spoznala.
V mislih se mu vsakdan zahvalim za vse dobro, kar je naredil za nas.

A zate so heroji tisti, ki vsakodnevno blefirajo, kako so srečni?[/quote]

Ne. Ampak znajo premagovati težave z dobro voljo in ne obremenjujejo okolice in ne stresajo
slabe volje. Ona je imela težave, ampak jih je z RESNIČNO dobro voljo premagovala, nič ni
blefirala…

Lahko bi rekla moja mami, ampak ona je bolj vdana v usodo in gura iz dneva v dan.

Primer heroja je zame oseba, ki ima npr. zjeban zakon (alkoholizem, prevare, trpinčenje…), pa gre ven iz tega. Četudi sploh nima možnosti, da bi šla, ker nima kam iti, ampak je heroj, ker se prebije skozi sranje.

Jst sm sama seb svoj heroj! 🙂

Tisti, ki vidijo stisko sočloveka in ne obrnejo glave stran.