Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Učenje pesmic na pamet

Učenje pesmic na pamet

Vprašanje za učiteljice: zakaj se je treba kar naprej učiti pesmice na pamet???? Sin je zdaj v 3. razredu in imajo kar naprej učenje pesmic na pamet … povrhu so še 3 za bralno značko … pa skoraj vsake 14 dni še kakšna “kar tako” …
V čemu je sploh smisel? Zakaj? Je to trening možganov?

Hvala za odgovore.

Ja.
Tudi naša se v vrtcu skoraj vsak teden nauči novo pesmico. Njim ni to nič težkega, neverjetno hitro jim gre v glavo.

Jaz bi si tudi želela, da bi se malčki naučili več pesmic. Tako pa nič, ne pojejo in ne deklamirajo. Dajo jim pesmice poslušat na radio in to je to.

naš v tretjem enako, ampak on se nauči pesmico mimogrede, ni potrebe po dejanskem učenju, parkrat prebere in zna … nič slabega ni to.

Ja, v vrtcu je bilo OK. Malo so plesali, malo so zapeli. Zdaj pa ima poleg izdelave plakatov, poštevanke, ostalih domačih nalog … še učenje pesmic. Je pa že kar naporno in se mu že resno upira.

Psihična priprava pred višjimi razredi osnovne in srednje šole, kjer se moraš nadrkat na pamet cela poglavja debilne snovi, ni pa treba nič razumet ali znat pojasnit, ali vedet, za kaj res gre, ali povezat to snov z občesplošnim življenjem ali drugimi predmeti v šoli.

grozljivo, ampak še kako resnično 🙁

je pa tako, da nekaj pesmic res ni problem, preveč pa … sploh če se otroku ta način zameri … je kontraproduktivno

sem še 1x prebrala … za BZ ima 3 pesmice? pri nas ima eno pesmico in 4 knjige.

V resnici pa gre za nekaj čisto drugega. Človeški možgani imajo milijarde celic. Ki čepijo same zase, nikamor “priključene”. Če potrebujemo recimo več spomina, možgani povzročijo rast povezav do teh nepriključenih celic. Tem povezavam strokovno rečemo sinapse. Več ko se učimo na pamet, več sinaps se vzpostavi. Te sinapse potem ostanejo celo življenje na voljo. Rastejo pa najbolj le ko je otrok star par let. S starostjo se sposobnost rasti počasi popolnoma ustavi. Tako se recimo pri 20 let staremu človeku skoraj ne pojavi več rast sinaps. Ali po domače – če majhne otroke nonstop drilate z učenjem pesmic na pamet, s tem aktivirate milijone dodatnih celic in jih povezujete s sinapsami. Tak človek bo imel potem celo življenje na voljo velike količine spomina. Tisti ki se ne uči na pamet, mu do smrti celice ostajajo zgolj v rezervi in jih n emore uporabiti. Zato so to po načelu potme neuspešni ljudje, saj imajo premalo aktivnih možganskih kapacitet.
Tisti ki imajo zadosti sinaps bodo tole razumeli, saj jim možganske kapacitete to omogočajo. Tisti s primankljajem bodo pa še naprej tumbali, kako gre le za sadistično maltretiranje otrok iz strani zafrustriranih učiteljic.

Za tole razumet ima tudi Bog vsemogočni premalo sivih celic.

Mi j ežal, če ne razumeš zapisanega. Potem pa dajva drugače. Kot je rekel že Prešeren: ” Le čevlje sodi naj kopitar”. Bi pomenilo, naj se vsaka branjevka ki ima 5 minut časa, ne spotika v delo učiteljev, če ga že v sami osnovi ne razume.

Za tole razumet ima tudi Bog vsemogočni premalo sivih celic.[/quote]

In kaj je v tem sestavku težko za razumet?

Neumnosti Bog ne razume. Ne vem, od kod tebi ideja, da sem jaz branjevka, ki sodi delo učiteljev, ti pa možganski znanstvenik?????? Preberi tole, če boš uspel. Je pa potrebno znanje angleščine na visokem nivoju, pesmice, ki si se jih dudlal v šoli, ti ne bodo pomagale.

http://www.human-memory.net/processes_encoding.html

Premalo spomina ni problem ob vsej danasnji tehnologiji. Problem je, da se ucenci usmerjajo skoraj izkljucno v pomnjenje, ne pa tudi v razumevanje. Potem se vse prepogosto dogaja, da znajo zrecitirati napiflane podatke, z njimi pa ne vedo, kaj poceti, kje jih uporabiti in niti ne razumejo pomena napiflanega.

Ja, razumemo zelo dobro, da je vsaka se tako dobronamerna kritika dela uciteljev ali solskega sistema sprejeta praviloma z sovraznim odporom, kar si sedajle zelo plasticno ilustrirala.

Mi smo v prvi triadi imeli krasno uciteljico, cudovito tudi kot osebnost. Otroci so cveteli, tudi tisti manj sposobni so lahko mnogo odnesli. Spodbujala je naravno radovednost otrok, znanje je bilo podano interdisciplinarno (kjer je to prislo v postev). Potem je slo pocasi navzdol in v tretji triadi so stvari precej slabe. Imamo dva li tri ucitelje v pravem pomeni besede, vse ostalo je precej v sivi povprecnosti, z enim podpovprecnim primerkom (prevladujoc modus poucevanja je faktografija left, right and centre).

Za tole razumet ima tudi Bog vsemogočni premalo sivih celic.[/quote]

Tebi pa res manjka sinaps, če tega ne razumeš. :))))

Za tole razumet ima tudi Bog vsemogočni premalo sivih celic.[/quote]

Očitno jih imaš ti premalo. Ker meni je tole čist jasno.
Sem gledala enkrat eno oddajo na TV točno na to temo, super zanimivo.

Za tole razumet ima tudi Bog vsemogočni premalo sivih celic.[/quote]

Očitno jih imaš ti premalo. Ker meni je tole čist jasno.
Sem gledala enkrat eno oddajo na TV točno na to temo, super zanimivo.[/quote]

Dvomim, da si kdaj na televiziji gledala kaj na to temo, ker se pri Esmeraldi in temu podobnem, kar gledaš, o tem ne pogovarjajo. Možganske celice se povezujejo z učenjem. Ne (samo) z učenjem na pamet. Če seveda učitelji kaj drugega ne znajo, potem dajo učenje pesmice.

Ravno premišljujem, da znam samo še tisto, kar sem se navadila na pamet.

Znam Prešerna, Aškerca, Kajuha…

Pomnenje je nujno, da je potem sploh kaj razumeti. Tipičen primer je opismenjevanje: otrok si mora zapomniti, kako se izgovori glas a in kakšen je simbol (= črka a), s katerim glas a zapišemo, čeprav črka a sama po sebi ne pomeni nič in pri njej ni kaj razumeti. Otrok se mora torej na pamet naučiti vseh 25 simbolov, vseh 29 glasov, da ne govorim o množici različic, kdaj se glas zapiše in kdaj ne, in kadar se zapiše, s katerim simbolom … vse to je učenje na pamet, zato da bo nekoč razumel besedilo, pa gre šele za opismenjevanje, kje je še vse ostalo …

n

To vse res, bistvo je v metodi. Marsikaj se naučiš na pamet, ne da bi se piflal. Učenje pesmic je zato brezpredmetno. Snov moraš znat uporabljat. naprimer, če se v šoli učijo o podnebju, se ne bodo samo na pamet piflali, temveč bodo naredili tudi kakšen eksperiment, ali kako drugače praktično pristopili k snovi. Tako se bodo vsi naučili, in to na pamet bodo znali, pa še razumeli bodo. Tako znanje je tudi dokazano dolgoročno, torej ni samo pomnenje na kratki rok. Zato, ker se nisi samo napiflal, ampak si razumel.

Spet ni ne razumete. Gre za dve popolnoma različni stvari. Eno je učenje, ki nam da določeno znanje. Drugo pa je preprosto razširjanje števila spominskih celic, ki jih bomo pozneje v življenju še kako rabili. Pa ne samo za pomnjenje nečesa. Recimo pri oceni nekega dogodka moramo hipno uskladiščiti več podatkov, da potem možgani med njimi uspejo najti smiselne povezave in se laže odločamo. Res ne vem zakaj najglasneje filozofirate ravno tisti, ki se v temo niti najmanj ne spoznate.

Pesmic se večinoma v drugih šolskih sistemih ne učijo več. Na pamet se otroci v prvi triadi itak veliko učijo – npr. seštevanje do deset, poštevanko, tako da ni strahu, da si v šoli ne bodo urili spominske celice.Pesmice se po mojem učijo iz različnih vzrokov – za pravilno izgovorjavo, za izboljšanje izražanja, da bi se jim privzgojilo ljubezen do literature in predvsem poezije, saj drugače otroci ne bi brali pesmic, rajši zgodbice. Dvomim, da učenje pesmic izboljšuje kognitivne sposobnosti samo po sebi. Se ne spomnim, da bi se morala v šoli učiti na pamet veliko pesmic, razen pri glasbenem pouku in pri zboru. Pa imam zelo dober spomin, že od nekdaj.

In zakaj sta dva procesa ločena? Ni logike in še kontraproduktivno je. Logično ni zaradi tega, ker četudi “se razširaja” spominsko polje, je to dotično mogoče narediti tudi preko učenja uporabnega znanja, posledično je to izguba časa in energije. Nek organizem pa si ne more privoščiti neuporabnega znanja, ker ga konkurenčno okolje kaj hitro premaga.

In zakaj sta dva procesa ločena? Ni logike in še kontraproduktivno je. Logično ni zaradi tega, ker četudi “se razširaja” spominsko polje, je to dotično mogoče narediti tudi preko učenja uporabnega znanja, posledično je to izguba časa in energije. Nek organizem pa si ne more privoščiti neuporabnega znanja, ker ga konkurenčno okolje kaj hitro premaga.[/quote]

Če prevedem v človekovo okolje, piflarji = neuporabno znanje, uspešni osebki = uporabno znanje. Kako se pa to odraža v realnosti pa vemo 😉

Spet pametujete brez osnov….

Razum in spomin nista vedno nujno povezana. Nekateri so po naravi “brihtni” in hitro razumejo vse. Drugi so “trdi” in nikoli ne bodo kaj prida razumeli.
Lahko pa ima zelo nerazumen človek izjemen spomin, veliki razumnik pa slabega. Zato je nujno, da v otroštvu razvijamo oba. Enemu bo prišel bolj prav razum, drugemu spomin, tretjemu oboje, četrtemu pa nič od tega. Ti potem končajo na MONu kot dežurni vsevedi.

Kot ti?

Ali lahko navedeš vir z znanstveno verodostojno raziskavo, ki bi potrjevala te tvoje trditve?

New Report

Close