Tule je moj članek na to temo (opazila sem, da je to mal boleča tema)…in ni zgolj teorija, ampak dejstvo, ki ga mnogi ne poznajo. Zakolisje te packarije.

[center]» JAZ PA ŽE NISEM ALKOHOLIK!«

Veliko je debat o tem, kje dejansko je meja med tem, da nekdo je oziroma ni alkoholik. Je merilo spita količina alkohola, vrsta alkohola, pogostost tako imenovanega stanja pijanosti, ali kaj drugega. Vendar bolj pomembno od tega kje je mejam je po mojem mnenju razlog, zakaj ljudje pijejo.

V navadi slovenskega naroda je, da ob različnih dogodkih nazdravimo s kapljico rujnega. Skoraj nikomur se to ne zdi spornega in večina o tem nima slabega mnenja, zdi se, kot da je to skoraj nujno zlo. Mogoče je res pitje ob pomembnih trenutkih zgolj stvar slovenske kulture in dediščine, a je dostikrat izrabljeno in je le izgovor za pitje in opijanje. Malo je tistih, ki pomislijo, da se na takšen način rojevajo alkoholiki oziroma da imajo eden razlog več za svoje početje. O spornosti pitja se po navadi spregovori le takrat, ko tisti, ki pijejo zganjajo potem nasilje nad drugimi. Takrat je v očeh ljudeh vedno kriv alkohol, čeprav je dejstvo, da človek ki v svoji naravi ni nasilen, nikoli in nikdar ne bo nasilen pod vplivom substanc. Dosti se govori tudi takrat, ko se zgodi prometna nesreča in je povzročitelj bil pod vplivom alkohola. Skoraj nikoli pa se ne govori o spornosti pitja, če je oseba, ko je pijana v stanju pijanosti zelo družabna, zabavna in prav prijetna družba. Ljudje smo si različni in na dražljaje omame reagiramo drugače. V nekaterih prebudi nasilno naravo, v drugih družabno, nekaterim se sploh ne pozna. A vsako prekomerno omamljenje je zgolj beg od nečesa in iskanje tistega kar nam manjka.

Razlog za prekomerno pitje je v veliki večini moč najti v nepopolnem osebnem razvoju, konfliktnih občutjih, čustveno odsotnih ali preveč prisotnih starših, ter slabi samozavesti. Alkohol prikrije občutja negotovosti, sramu, strahu, krivde, razočaranja in strahu. Oseba, ki pije skuša na ta način zadovoljiti potrebo po nežnosti, ljubezni in potrjevanju. Kljub temu, da lahko imajo ob sebi popolnega partnerja se slej kot prej ob njem počutijo povsem nepotešeni. Strah in groza jih je, da bi bili zapuščeni in zavrženi, kot so to že bili v preteklosti. Bojijo se, da jih nihče zares ne bi razumel, ljubil in sprejemal, ter da se nikoli in nikdar ne bo našel nekdo, ki bi bil sposoben obstati ob njih. S svojim mišljenjem in pretiranim smiljenjem sami sebi prav odbijajo okolico in slej kot prej prisilijo okolico v to, da se odmakne in s tem potrdijo njihov strah in dajo razlog za ponovno omamo. V večini primerov se zavedajo tega, da je njihov način življenja in mišljenja za večino nadležen in nesprejemljiv, a sami to sprejemajo kot svojo usodo, način, ki jim je bil dan in ki se ga ne da spremeniti. Začaran krog, ki prehaja od želje da bi imeli družino, življenje, ki ga žive povprečni ljudje, do tega, da naredijo prav vse, da to kar začnejo uničijo, in s tem potrdijo svoje prepričanje, da je to njihova usoda. Zato pitje alkohola postane način, kako pozabiti na vse tisto kar boli.

Alkohol ubija ljudi na obroke, a se večina tega sploh ne zaveda, ali se noče. Najtežje je alkoholika soočit s tem, da ima probleme. Sam je sicer prepričan, da ni in da se mu godi krivica, ter da ljudje okoli njega pretiravajo. Kajti soočenje s tem, da si alkoholik je hkrati soočenje z lastnim sramom, grozo in strahom, z občutji pred katerim dejansko bežijo. Če bližnji želijo takega človeka soočit z njegovim problemom morajo to narediti kot tim in pri tem vztrajati, saj mu s tem vzamejo ves manevrski prostor za laži in izmikanja, ter izgovore. Podobno kot vsi odvisniki, se bo tudi alkoholik branil in iskal načine kako se izogniti temu in dokazoval, da ne pije toliko. A vsakdo, ki pije ker mora, ker njegovo telo rabi, je alkoholik, pa če tudi je to enkrat tedensko, mesečno. Telo je odvisno in o tem ni debate, koliko količine, vrste alkohola ali kako pogosto se to dogaja, telo rabi in tu je vsako dokazovanje o ne – alkoholizmu brezpredmetno.[/center]

Od vas pričakujem le konkretne zgodbe, kaj in kako je bilo ter kako se je zgodba razpletla, kako ste kaj dosegli itd. Seveda toliko, kot mislite, da lahko napišete.

Zgodba, ki sem jo že enkrat omenila…mož in žena, ter otrok. Mož je redno imel fizične obračune z ženo in pil je ogromno. Žena je dala nekaj prijav na policijo in parkrat šla od njega, a se je potem vedno vrnila. Do trenutka, ko je prvič obračunal z otrokom, takrat je šla do konca. Tip je pristal v zapor. Ker je imel odličnega odvetnika, je obravnava na sodišču bila v slabem mescu. In na sodišču je ta isti odvetnik, brez izvedencev uspel dokazati (v priporu se je tipo “zdravil”), da je ta mož zgolj alkoholik in da so njegovi izbruhi zgolj rezultat pitja, ki pa ima vzrok v finančni nestabilnosti (oba brez služb). Mož je dobil še 1 mesec, prepoved približevanja in zdravljenje. Mesec bil mimo, prepoved je kršil in ni bilo nič. Na zdravljenje je šel in so po tednu ugotovili, da ni alkoholik in da nima pri njih kaj početi. Sedaj se prosto po preširno sprehaja okoli in jo spravlja ob pamet, ji grozi itd. In še vedno noben nič. Nauk tega, je zame: Z DOBRIM ODVETNIKOM in POSLUŠANJEM NJEGOVIH NAVODIL, LAHKO DOSEŽEŠ OČITNO VSE.

Meni osebno je najbolj grozljivo to, da se ne da preprečiti recimo tega, da oče ne bi pijan vozil otrok,
kadar pridejo na stike.
Nič ne moreš. Oče ima seveda pravico do stikov, če jih preprečuješ, kršiš zakon. Lahko jih mirno
pijan naloži v avto in vozi okoli, edini riziko je pač običajen (da ga slučajno ustavi policija) ,
In lahko samo trepetaš doma, da bo vse ok.
Toleranca in neučinkovitost sta neverjetni. Mora biti že v “zadnji fazi” ali z veliko zgodovine nasilja (po
možnosti do “zunanjih ljudi”, ker do bivše žene in otrok je ja normalno) , da se MOGOČE in po velikih
mukah doseže stike pod nadzorom. Pa še to samo za določen čas. Pa še to se ukine takoj, ko oče samo
REČE, da se bo šel zdravit….
Beda. In res ne verjamem, da se nič ne da narediti….Predlogi?

Hvala Alenka za tole temo. Samo pisanje zgodb je, no ja, je bolje kot nič 🙂
Vedno se bo potem našel kdo , ki me bo obsodil, da sem Jalur pod drugim nikom, no še enkrat nisem. Zato svoje zgodbe ne bom ponavljala.

Mi je pa alkohol uničil in mi še uničuje družino. Ne razumem zakaj je lahko uzakonjeno da ne smeš vinjen za volan, trn v peti pa si vsem če prosiš, da oče ne bi hodil pijan na stike. Morali bi uzakoniti, da se pijanemu staršu (eno ali dvostarševske družine) stik z otrocmi prepove. Pika. Kako dokazovati, da je alkoholik? Medicina to zna.

Torej toliko AA in različnih nevladnih organizacij, pa še nisem opazila, da bi kdo predlagal, da bi se družinski odnosi enako urejali kot cestni promet.
In ne gre za mojo frustracijo in vsiljevanje mojega načina življenja bivšemu. Ampak stiki z otrokom in šolsko delo ne bodo trpeli, ker se njemu ne ljubi ker je nažgam. Z vso pravico v tem kontekstu zahtevam, kaj naj na stikih počne z otrokom. Tudi Jalur pravi, odkar oče ne pije več je super in na um ji ne pade, da bi se vtikala v način izvajanja stikov.

No še to da razčistimo, noben fanatik nisem. Mirno nazdravim če je prilika, potem pa kozarec odložim. Tudi ob večerji spijem kozarec (enega) potem pa neham. V svojem življenju sem šla tudi že kdaj čez rob, ampak nikoli pred otrocmi in nikoli nisem potem sedla za volan. Doma imamo alkohol, z njim postrežemo, a se o njem tudi pogovarjamo in moji najstniki vedo, zakaj ne smejo piti. Zakaj je osemnajstletnik lahko nazdravil za roj dan in zakaj 14 letnik tega ne sme. Upam, da jim bom privzgojila zdrav odnos, videli so dovolj hudega, vendar upam da ne bodo ekstremisti v drugo smer. Pred alkoholom jih lahko ubranim samo če bodo razumeli in ne če jim ga bom demonizirala in prepovedovala.
Preden me napadete, tudi po dr. Ruglju, odrasel moški, ki nikoli ni poskusil alkohola, ker je pila njegova mama, se šteje za alkoholika, sicer prikritega, pa vendar alkoholika,.

Na starševskem je bila pred kratkim zgodba neke ločene ženske, ki je dosegla prepoved stikov, dokler se oče ne strezni.
Upam, da jo bo Alenka poiskala in prilepila.
Ne moreš verjet, koliko zagovornikov, predvsem zagovornic tega se je našlo, da bi oče vseeno lahko imel stike – magari pod nadzorom. Pri nas je toleranca do alkohola neizmerna in dokler je tako, bo morija po cestah in “morija” v družinah.

@histerija na kubik, verjetno si mislila na to temo:
http://med.over.net/forum5/read.php?151,8708744,8708944#msg-8708944

Mene moti toleranca sodnikov, policije,…
Zakaj za vraga delajo akcije v stilu “alkohol ubija”, “00 šofer” in podobne, dvigujejo kazni za vožnjo pod vplivom, istočasno pa se ne odzovejo niti na prijavo, da je pijan voznik na cesti.

Žal je tako, da mati nima pravice preverjat treznosti.

Dve stvari, ki jih lahko narediš:
1. ko pride vinjen, mu pač daš otroke, ker jih moraš in v isti sapi pokličeš policijo in daš anonimno prijavo, da se voznik tega in tega avta, očitno vinjen vozi na tej in tej relaciji in da sta otroka oz otrok not
2. otrok ne daš, ko naredi sceno, kličeš policijo, oz v tistem trenutku ko se odpelje, pokličeš policijo, poveš, da si pravar naredila kaznivo dejanje, ker nisi dala otroke pijanemu očetu, da ti je grozil in se odpeljal domov, da te je strah, da bo prišel nazaj in če ti lahko pomagajo

Skušaj pa dobit številko kriminalistke, ki dela na nasilju in vzpostavi kontakt.

Jaz na srečo nimam več teh težav, me pa še vedno bolijo ob vsaki nemočni mami, ki “mora” otroke
dati pijancu na mislost in nemilost….

Žal je tako, da mati nima pravice preverjat treznosti.

Dve stvari, ki jih lahko narediš:
1. ko pride vinjen, mu pač daš otroke, ker jih moraš in v isti sapi pokličeš policijo in daš anonimno prijavo, da se voznik tega in tega avta, očitno vinjen vozi na tej in tej relaciji in da sta otroka oz otrok not
2. otrok ne daš, ko naredi sceno, kličeš policijo, oz v tistem trenutku ko se odpelje, pokličeš policijo, poveš, da si pravar naredila kaznivo dejanje, ker nisi dala otroke pijanemu očetu, da ti je grozil in se odpeljal domov, da te je strah, da bo prišel nazaj in če ti lahko pomagajo

Skušaj pa dobit številko kriminalistke, ki dela na nasilju in vzpostavi kontakt.[/quote]

Nasvet pod 1. je neumen. Pa že raje naredi kaznivo dejanje in otrok ne daj. Jaz sem bila 3x ovadena, pa sem še vedno živa 😉 Ne da se hvalim s tem, ampak drugače ne gre.
Zgoraj je @skela pravilno napisala, da edina varianta je, da slučajno naleti na kako patruljo, da ga ustavijo. V tem primeru lahko sledijo (ne poznam sedanje zakonodaje, ampak recimo da so te možnosti):
– odpeljejo očeta v pripor ali na odvzem krvi. Oče lahko pokliče kogar želi, da pride po otroke in policaji bodo tej osebi otroke predali. Ne bodo preverjali, v kakem razmerju je ta oseba do otrok in ne bodo obvestili mame otrok.
– napišejo kazen, mogoče zarubiijo avto; zopet oče pokliče nekoga da pride po njih in jih odpelje domov, mati o tem ne bo obveščena.
Na prijavo, da se pijan voznik pelje po cesti pa ne reagirajo vedno. Jaz sem poskusila, pa je bil odgovor policije tak kot je napisala @skela. Tudi to, da mame o ničemer ne obveščajo sem dobila na policiji. Verjetnost, da ga bodo ob prijavi ustavili je torej zelo majhna. Za moje pojme premajhna, da bi reskirala.
Mimogrede, jaz sem šla naslednje jutro na PP in prosila za zapisnik, oz karkoli psnega, da sem prejšnji večer poklicala na policijo, pa mi niso dali. Ko sem kasneje to zahtevala preko sodišča so poslali en zmazek, malo izmišljeno in predelano verzijo dogodkov in pogovora.

Pod 2. tudi ne bodo naredili nič. Samoprijave za KD odvzem mladoletne osebe ne bodo vzeli resno, groženj pa verjetno tudi ne, sploh, ker je oseba že odšla. Mogoče napišejo zapisnik, vse skupaj bo v eni fazi padlo v vodo še preden pride na sodišče in še naslednjič te ne bodo jemali resno, četudi bi bilo potrebno.

Kar se tiče policije…

Ne marajo jeznih bab (njihov besednjak), pa skor vedno so na strani očetov/moških. Je pa razlika, če veš kaj ti pripada in jim med vrsticami zagroziš. Že dovolj je, da zahtevaš ime in priimek policista, ter številko značke. In če se ne moreš zment z onim za šaltrom, zahtevaš kriminalista in ne greš stran.

Ko sem jaz prijavila osebno nekaj, sem pri okencu stala pol ure in se nisem dala odgnat (tehnika pokvarjene plošče*), na koncu je poklical tip kriminalistko, sva naredile zapisnik, sem ga isti hip dobila in dala mi je telefonsko. Zato ideja, da se povežeš s kriminalisti.

* TEHNIKA POKVARJENE PLOŠČE je tehnika, kjer eno in isto z mirnim tonom ponavljaš. V mojem primeru je bilo tako:
Jaz: Dober dan, sem prišla prijavit to in to.
P: Kje se je zgodilo?
J: tam in tam
P: Ni v naši pristojnosti. (Dogodek bil v LJ, jaz iz CE)
J: Vendar vas morem obvestit.
P: Ni v naši pristojnosti.
J: Razumem gospod, vendar jaz bi rada podala prijavo.
P: Gospa, ni v naši pristojnosti.
J: Razumem gospod, ampak jaz bi rada podala prijavo. (tole sva mislim, da še najmanj 10 x ponovila)
P: Bom poklical kriminalista.
J: Hvala gospod, bom počakala.
P: Ampak bo trajalo.
J: Hvala gospod, bom vseeno počakala.
P: Lahko dolgo traja.
J: Verjamem gospod, hvala za vašo prijaznost, ampak bom vseeno počakala gospoda kriminalista. Se vsedem tu, ali kam drugam?
P: Vas spustim not.
J: Hvala gospod.

Kriminalistka je prišela čez 2 minuti.

Vprašanje:
Mati v petek popoldan na igrišču daje svojemu enoletnemu otroku rdečo mušnico (podganji strup, če vam bo potem bolj jasno) za malico. Kaj naredim?
A) jo mahnem na gobec in ji vzamem mušnico in otroka potem ko mati vpije, da mu bo pa doma dala mušnico za jest.
B) obvestim CSD, ki bo moje sporočilo dobil šele v ponedeljek zjutraj

V prvem primeru res tvegam, da me bo mati preganjala zaradi samovoljne odtujitve mladoletnega otroka, ampak otrok bo v ponedeljek živ. V drugem primeru pa bo otrok mrtev.

Se opravičujem za idiotski primer, ampak drugače očitno ne boste razumeli, da tudi alkohol ubija.
Mati NIKOLI ne bi smela dati otroka iz rok če je oče pijan (in obratno seveda).
Svetovalci na forumu (ali katerikoli drugi svetovalci) ne bi NIKOLI smeli pisariti, da je mati otroka dolžna dati pijanemu očetu na stik.

Moj nasvet bi bil:
– mati naj ne da otroka očetu, ki je pijan
– materi se pove, na katerega odvetnika se obrne, ki to razume in zna v praksi speljati, brez sankcij za mamo.
Če je mati na BPP, ne more do tega odvetnika, torej bi morala neka civilna iniciativa poskrbeti, da se izkušnje dobrih odvetnikov zbirajo in publicirajo, tako da se laična in strokovna javnost osvešča da sta podganji strup in alkohol eno in isto. To bi bilo po moje lepo poslanstvo foruma in moderatorjev.
Vse ostalo je samo pisarjenje zgodbic, kadar nam je res hudo… kot je že bilo zgoraj zapisano.

Jaz sem takoj naslednji dan, ko je oče pripeljal otroke pijan domov in sem (brez haska) klicala policijo, poslala na sodišče tožbo za omejitev stikov. Stike prepovedala, razen če pride oče h nam, npr. na igrišče in se tu igra z otroci. Dobila sem tri prijave zaradi odvzema mladoletne osebe. Za zagovor sem povedala, zakaj otrokom h očetu ne dovolim, ter da sem stvar takoj dala na sodišče, kjer se zadeva rešuje. Priložila sem kopijo tožbe. Vse tri ovadbe so bile zavržene. Oče je potem nehal prijavljat, ko je prišla pošta s tožilstva.

Meni zelo nazorna primerjava, ampak se bodo našli ljudje, ki bodo to relativizirali. Recimo statistika, da “samo” eno tretjino nesreč povzročijo pijani vozniki, ostale pa trezni. Eh.
Če se ti ljubi, bi lahko stopila v korak s kako žensko svetovalnico a la SOS Telefon ali Žensko svetovalnico, ki se ukvarjajo z nasiljem in imajo to področje v malem prstu, pa bi mogoče svojo dejavnost lahko razširile še na boj proti alkoholu. Ali pa vsaj vedo, kdo se s tem malo več ukvarja. Kaj pa zavod Varna pot (niso to tisti starši, ki so izgubili otroke zaradi Mačka?).

Žal je tako, da eno je tisto kar je PRAV, naša kmečka logika in tisto kar je “ZAKONSKO”. In jaz bi z veseljem napisala, da v tem primeru “vžgi babo noro”, ampak lahko potem se stvar zakomplicira. Npr je ta slučajno Janševa nečakinja. Tvoji otroci bodo ostali brez staršev.

Obstaja še varianta 3. pokličeš policijo, pridejo takoj; 4. kličeš SOS telefon, urgirajo takoj; 5. pokličeš rešilca – urgirajo takoj; 6…

Zakaj vedno to črno belo!

In ja lahko širim neko krivo vero, da smete naredit to in to, kar bi dejansko moralo bit, a žal ne gre tako. Lahko vas samo opozorim na stvari, ki jih večina počnemo napačno in potem kopljemo lastno jamo. Zdaj pa sem lahko NEstrokovna in ne vem kaj…tako kot je sodnica rekla, eno je napisano, drugo se dogaja. A imate raje, da napišem kako je v zakonu, ali to, kakšno je realno stanje? Pa ni rožnato.

če se vrnemo na pijanega očeta, sta možni samo dve varianti:
a. daš otroka in reskiraš, da se kaj zgodi
b. ne daš otroka in reskiraš kazensko ovadbo
Sivi odtenki so npr. pokliči policijo,… ampak po mojih izkušnjah spet pristaneš samo na a) in b) možnosti.

Dolgo časa so tudi pretepene ženske imele samo možnost a in b, če so poklicale policijo, so jim razložili, da se v družinske odnose ne vtikujejo.
Nevladne organizacije so dosegle spremembo zakonodaje in izobrazile policijo, da zna ukrepat.
Ni nemogoče, da tega ne bi dosegle tudi pri alkoholu. Samo kritična masa ljudi se mora zbrat, ki ima težave s tem.

Dolgo časa so tudi pretepene ženske imele samo možnost a in b, če so poklicale policijo, so jim razložili, da se v družinske odnose ne vtikujejo.
Nevladne organizacije so dosegle spremembo zakonodaje in izobrazile policijo, da zna ukrepat.
Ni nemogoče, da tega ne bi dosegle tudi pri alkoholu. Samo kritična masa ljudi se mora zbrat, ki ima težave s tem.[/quote]

To je eden od razlogov, da sem takoj tudi šla v tožbo. Ker menim, da zloraba alkohola mora bit pomemben dejavnik pri stikih, ne pa da se ga ignorira. S sedanjo sodbo sem v situaciji, ko lahko sama odločim, ali je primerno otroka zaupati očetu ali ne. Ni mi potrebno klicati policije, hoditi na CSD, se tožariti. Lahko rečem NE in zato ne tvegam kazenske ovadbe. S prejšnjo sodbo (oz. sodbami) mi je bilo odrejeno, da moram očetu otroka predat ne glede na stanje očeta (ker so to njegove zadeve in nimam pravice njega nadzorovat). Ostali sta samo alternativi a ali b.
Vsekakor je namen dosežen. Čisto dobra rešitev tudi za druge družine v podobni situaciji. več kot bo takih sodb, bolj se bo spreminjala miselnost sodnikov, lažje in hitreje bodo tako odločali.

Dolgo časa so tudi pretepene ženske imele samo možnost a in b, če so poklicale policijo, so jim razložili, da se v družinske odnose ne vtikujejo.
Nevladne organizacije so dosegle spremembo zakonodaje in izobrazile policijo, da zna ukrepat.
Ni nemogoče, da tega ne bi dosegle tudi pri alkoholu. Samo kritična masa ljudi se mora zbrat, ki ima težave s tem.[/quote]

Hvala končno me nekdo razume.

Sicer še to SOS telefoni so po mojih izkušnjah samo jamranje in tolaženje. In mogoče prva opora za tiste ženske, ki sploh ne vedo da so žrtev nasilnika, alkoholika. Za ženske, ki so to že prestopile in se ne smilijo več same sebe, ki se udarcev več ne bolijo, pa je to premalo.

Če sem morda komu naredila krivico, me prosim nanj opozorite, ker s takim bi pa stopila v kontakt.
Vem da se predpisov in trapaste sodne prakse in doktrine uradnikov ne da spremeniti drugače, kot da z užitkom zavestno delaš tisto kar je prav, pa čeprav morda na prvi pogled proti zakonu.
Namreč po zakonu sem dolžna zagotoviti, da kot skrbnik ne ogrožam otroka. Če ga dam očetu kršim zakon. Če ga ne dam očetu tudi kršim zakon. Pa naj sodišče presoja kdaj sem ga bolj kršila. Ampak če bogaboječe ženske nič ne naredijo in dajo otroka v roke pijanemu očetu, sodišče tega ne bo nikoli imelo možnosti presojati.

Lepo si napisala, kratko in jedrnato. Po moje je to edini način, da se kaj spremeni.

Saj o tem govorim.
Prvo – zavest, da so otroci na prvem mestu in da se je pač potrebno boriti z mlini na veter….
Drugo – ozaveščanje, govorjenje o tem, seznanjanje, pomoč – več kot se bo govorilo o tem, manjkrat
bodo lahko razni CDSji in policaji skomignili, da to ni njihova stvar…
Tretje – splošna, trajna, stalna borba proti toleranci do alkohola in alkoholikov. Ne samo v zakonu, povsod
je pijanost olajševalna okoliščina – če so vpleteni otroci, je zame oteževalna.

Ko sem bila jaz otrok, me je pregledal zdravnik s prepolnim pepelnikom čikov na mizi, čakalnica je bila
zamegljena od dima. To je bilo normalno in vsi bi te čudno gledali, če bi protestiral. Pa danes?
Sem prepričana, da bo konec koncev tudi kampanja proti alkoholu obrodila kakšen grozdek ali dva, samo
vztrajati je treba. Začeti, nadaljevati in vztrajati.