Intuicija
Jo čutite? Na kakšen način?
Jaz večkrat “vem”, kaj je dobro zame, katera pot je prava. In če jo ubogam, je vse v najlepšem redu, čeprav najprej dvomim v to. Če delujem z razumom in jo preslišim, pa ne gre najbolje.
In začutim energije. Mnogokrat. Ker je to tako subtilno in nedokazljivo, sem o tem raje tiho. Da ne izpadem čudna. Ampak čutim naklonjenost, pa neprebojen zid, pa negativo.
Napišite kakšno svojo izkušnjo, res me zanima, na kakšen način začutite intuicijo. In če josploh imate (čutite).
Jaz preverjam intuicijo z nihalom,nato z meditacijo,astrološko karto in nato še preverim dogodke.Traja nekaj dni,da ugotovim natančnost te intuicije.
Drugače pa imaš zelo odprto tretje oko s katerim dojemaš nevidne informacije in auro.Ljudi,ki imajo dober odnos do tebe jih začutiš,saj se jim odpreš in pogovarjaš z njimi.Čeprav si pol rečeš,kaj sem neznancu vse zaupala.Zato ker je dober.
Tudi v življenju mi full pomaga,pove mi kje naj grem,tudi na cesti mi pomaga,da se kakim kolonam izognem,v katero smer naj grem inkdaj naj grem.
Slabe ljudi pa začutiš,zaradi napačnega prisotopa,igranja,čeprav so full prijazni pred teboj za tabo nekaj skrivajo oziroma nekaj naklepajo.In takih ljudi se boj,ker res nekaj naklepajo.Ne jim govorit o svojem življenju,ker bodo vsaki tvoji informaciji dodali nekaj besed in te očrnili.
Začni si zapisovat dogodke in to ti bo pomagalo pri takojšnjem prebiranju ljudi.
Drugače pa,se izpopolnjuj na tej poti in ti ne božal.
Meni je prav lepo.
jaz imam ful močno intiucijo, energije čutim (enostavno ob nekaterih mi je neprijetno, po 10 minutnem pogovoru me izmozgajo do konca, pa močno čutim kdaj komu “ustrezam” , da me je včasih že sram…in enostavno pa vem kdaj je kaj dobro zame ali ne…sem se naučila poslušati, ker 1x sem imela grozno izkušnjo, ker sem šla z glavo čez zid, čeprav mi je vse “govorilo” drugače(čutila sem od slabosti, še na mojih otrokih se je izrazilo, pa sem kljub vsemu šla kontra:(, vidim in čutim pa še marsikaj druega, sploh če se poglobim v to, ampak to pa ni za vsaka ušesa 🙂
Ma, jest nebi mogel reči intuicija, bolj zdrava kmečka pamet+iskrenost do sebe (in drugih). In ja, tudi mene večina nemara… Kako bi me le, če pa v za njih “najbolj neugodnih razmerah” zinem kaj se bo najverjetneje zgodilo, after…. Žalosti pa me, da se zelo redko zmotim… Kar pa me je začelo tudi pomalo utrujat, saj s(m)o odrastli neverjetno trdovratni v ohranjanju svojih razvad. Zato se še najraje družim z otroki in mladostiki. V taki družbi je tudi polno več iskrenosti, polno manj pohlepa, hinavščine..
Imam intuicijo, od kar pomnim izredno razvito in še nikoli se ni “zmotila”. A zgolj na čutni in čustveni ravni, vidim, slišim nič. Nihalo mi striktni kaže narobe, zato ga ne smem uporabljati.
Jaz enostavno začutim, vem. Predvsem o ljudeh vsa njihova čustvena stanja, iskrenost, blokade. Se pa s tem ne ukvarjam kaj dosti, ker moram najprej sebe popolnoma v red spraviti”.
Samo nakladanje!
Intuicija ni nobena mistična, čudežna, energetska itd zadevščina. Gre le za to,da so nekateri zvedavi, vedoželjni, da imajo sposobnost pomnjenja drobnih, skoraj neopazljivih detajlov in tudi sposobnost njihovega logičnega povezovanja v smiselno celoto. Pri tem igra ključno vlogo tudi pomnjenje preteklih dogodkov in primerjava z njimi. Zato odreagirajo na navidezno nezavednem nivoju in to poimenujejo intuicija. Ampak res samo na navidezno nezavednem. Ker je v resnici še kako zaveden. Ljudje ki jih nič ne zanima, ki imajo slab spomin, ki jim logika dela probleme, pa so za tovrstno odločanje prikrajšani. Zato zanje velja, da nimajo intuicije. Intuicija je torej v resnici le skupek aktivnosti, ki imajo inteligenčno ozadje.
No, no. Tole kar navajaš je eno in deluje na podlagi uma (in deluje, ja, v primerih, kot jih navajaš), prava intuicija je pa čisto nekaj drugega. Intuicija se zgodi v trenutku, je kot preblisk (kakšno opazovanje, kakšna zgodovina, kakšno pomnjenje neki), zato “deluje” le, če se odzoveš na ta prvo sliko, občutek. Ker takoj ko začneš o tem razmišljati (čas), se vključi um, ki z intuicijo nima nič.
Seveda tisti ki pravite da je vse skupaj kr neki, je seveda intuicije nimate ali pa se je ne zavedate..kar pa ne pomeni, da jo drugi ne občutimo..in še marsikaj drugega občutimo, kar se vam še svita ne..zato o tem ne govorimo in ne razpravljamo(razen seveda tistim ki so ma isti valovni)..ne rečem da je človek slabši ali karkoli, le intuicije nimate in s tem normalno živite..mi ki pa imamo močno izraženo, pa vemo da nam velikokrat pomaga skozi življenje!
Ravno zdaj berem knjigo o angelih in sem ravno pri poglavju o intuiciji… :))))
Zdi se mi, da jo imam kar nekaj tudi sama in odločila sem se, da jo moram na vsak način izpopolnit. Prav čutim, da mi bo potem, ko jo bom začela v polnosti uporabljat, mnogo lažje v življenju.
Je pa težko, ker se ne moreš z nikomer o tem pogovarjat. Vsak te samo čudno gleda. Zato je tale tema, ki jo je odprla avtorica, zame zelo zelo dobrodošla.
Malo kdo ki me v reali pozna me tega ni vprašal. Tudi sam sem se moral… Odgovor pa je: Sledim resnici(jo iščem,raziskujem). Pri tem pa mi je manj pomembna pravica ali krivica.
No, napredoval sem vsaj toliko, da to počnem na način, da se me imajo ljudje možnost na daleč izogniti…
Ja, mnogim se zdi moje iskanje resnice krivično…
imam
Očitno ne poznaš delovanje možganov. Daj se malo informiraj, preden pišeš neumnosti. A ko greš skozi prehod za pešce in se ti bliskovito približuje avto, si tudi vzameš čas za razmislek? Aja, ti deluješ intuitivno. Ostali ki nismo toliko poduhovljeni, pa v preblisku na podlagi preteklih izkušenj in znanj ugotovimo, da nas bo ubil. Zato v istem priblisku ne odskočimo direktno v kandelaber pred nami, ampak na mesto, za katerega ocenimo na podlagi preteklih izkušenj in znanj, da je za nas najvarnejše. Možgani znajo to napraviti bliskovito, brez tistega, kar običajno imenujemo razmislek. Pa je, le da deluje na drugem, hipnem nivoju. Vsa takozvana intuicija deluje na natančno enak način. Le da ga eni iz prej omenjenih razlogov ne znajo/zmorejo vključiti. Zadevo se da najlaže primerjati s prevajanjem tujega besedila. Eni za to potrebujejo čas in hud možganski napor, drugi lahko prevajajo govorjeno besedo simultano, z le nekaj desetin sekund trajajočim zamikom.
Da te razočaram – nimaš parapsiholoških sposobnosti.
Da te razveselim. Imaš dobro razvito primarno inteligenco. Škoda je le, da jo uporabljaš v napačne namene.
Ne vem, kaj te to tako boli. Jaz se z intuicijo nič ne krancljam, o njej ne razpravljam, ne govorim drugim (tu sem pač napisala, forum je anonimen). Se zato, ker jo imam, ne čutim nič posebnega, ker intuicijo vsakdo ima, le morda še ni čas, da ji prisluhne. Tvoje mnenje mojega vedenja spremenilo ne bo. Ker ko enkrat veš, niti verjet več ne rabiš.
Drugače pa tudi ne vem, kaj si se tako zelo zapičil v avtomobile. Lahko ti navedem primer ali dva za lažjo predstavo: npr. srečaš človek (prvič v življenju) in v trenutku začutiš, veš, kakšno je njegovo čustveno stanje, njegov družbeni, socialni statis, zakonski stan, otroci ipd., zakaj je tam, njegove namere itd. Ali pa se znajdeš v neznanem ti kraju, okliju, izgubljen. In točno veš, kam iti. In če se intuiciji prepustiš, ne rabiš absolutno nobene garmin navigacije, ker se pripelješ direkt pred “vrata”. Ipd. Saj pravim, o vsem kar govoriš, se popolnoma strinjam, le da poleg tega obstaja še kaj drugega. To je vse.
Joj, zdaj bodo cvilile vse mone, ki hodijo skozi življenje prepričane, da so bile poklicane na zemljo zaradi svojih nadnaravnih sposobnosti intuicije, duhovnega dojemanja, odprtosti do globljih sfer življenja….
Kako si drzneš dvomiti v njihove čakre-in-karmo-in-kar-je-še-tega??? ;)[/quote]
Pa ja… pa tud duhovne bordele ali kartele bomo odprli.A se prdružiš? :D:D:D:D:D:D:D
Malo kdo ki me v reali pozna me tega ni vprašal. Tudi sam sem se moral… Odgovor pa je: Sledim resnici(jo iščem,raziskujem). Pri tem pa mi je manj pomembna pravica ali krivica.
No, napredoval sem vsaj toliko, da to počnem na način, da se me imajo ljudje možnost na daleč izogniti…
Ja, mnogim se zdi moje iskanje resnice krivično…[/quote]
To sem te vprašala zato, ker mi druge vidimo z distance in drugače kot se vidijo sami (ali pa nočejo vidit, če hočeš). Seveda velja tudi obratno, pri sebi ne vidiš napak, ali jih zanikaš,….. Sama sem bila taka, da sem ‘solila’ pamet, zdaj pa se v večini zadržim, ali zato ker se me ne tiče, ali ker nisem bila naprošena za mnenje ali zato ker mislim, da ni zadeva zrela, ali ne vem dovolj …. Pomagati (bolj svetovati), pa povečini ni sprejeto , in skoraj vedno krivično – malo ljudi te niti ne posluša kaj šele, da bi slišali 😉
podčrtano: tudi ti se ogibaš ljudi, verjetno čutiš, da to ni to, pa nič zato …. in zato, bom iskrena – ti to pišem na tak način, ker ti na drugi ne morem, ker tega ne želiš 😉 ne mi zamerit prosim, a tudi jaz se še učim, pač malo na svoj, poseben način 🙂
Ne vem, kaj te to tako boli. Jaz se z intuicijo nič ne krancljam, o njej ne razpravljam, ne govorim drugim (tu sem pač napisala, forum je anonimen). Se zato, ker jo imam, ne čutim nič posebnega, ker intuicijo vsakdo ima, le morda še ni čas, da ji prisluhne. Tvoje mnenje mojega vedenja spremenilo ne bo. Ker ko enkrat veš, niti verjet več ne rabiš.
Drugače pa tudi ne vem, kaj si se tako zelo zapičil v avtomobile. Lahko ti navedem primer ali dva za lažjo predstavo: npr. srečaš človek (prvič v življenju) in v trenutku začutiš, veš, kakšno je njegovo čustveno stanje, njegov družbeni, socialni statis, zakonski stan, otroci ipd., zakaj je tam, njegove namere itd. Ali pa se znajdeš v neznanem ti kraju, okliju, izgubljen. In točno veš, kam iti. In če se intuiciji prepustiš, ne rabiš absolutno nobene garmin navigacije, ker se pripelješ direkt pred “vrata”. Ipd. Saj pravim, o vsem kar govoriš, se popolnoma strinjam, le da poleg tega obstaja še kaj drugega. To je vse.[/quote]
no pa daj napiši zame vse to, kar ti intuicija pove, da vidim ali imaš prav ti ali bull shit.
Ne vem, ce je to, kar imam sama zelo izrazeno – res intuicija; jaz temu recem kar sesti cut. Dejstvo je, da ob ljudeh (lahko ze ob prvem stiku, lahko se preden se sploh v zivo spoznamo – recimo ob omembi) v meni pojavi zelo mocan obcutek, kaksna ta oseba je; verjetno si je tezko predstavljati, ampak bom dala primer: prijateljica me je pred leti zelela spoznati z neko svojo znanko in ko mi je to predlagala, sem kar otrpnila, nekaj mi je govorilo, da s to osebo ni vse ok. Potem smo se vseno srecali, nova znanka je bila na prvi pogled super, zelo prijazna, ampak jaz sem v njenih oceh videla nekaj kacjega in se v njeni druzbi zelo slabo pocutila…. Par let kasneje se je izkazalo, da sem imela res prav glede nje.
Ta moj obcutek me zaenkrat se ni pustil na cedilu (morda pri bivsem mozu, ampak ce sem popolnoma postena, sem ga imela in zavestno povozila ze v mladih letih)
To svojo lastnost sicer drzim bolj zase; vcasih poskusam kaj namigniti ljudem, ki so mi blizu – pa me ponavadi ne poslusajo, oz so prepricani, da je njihovo poznavanje ljudi bolj pravo. Potem se neham vtikati in pac pocakam, da se moje napovedi uresnicijo…
Povedano v grobem, sem v življenju naletela na dve kategoriji ljudi – prvi so skromni, se ne mečejo ven, a kadar nekaj povejo, ima to glavo in rep in se točno vidi, da je rezultat trdega dela. Drugi se radi pohvalijo, zdi se, da vedo vse o vseh področjih. Ti zadnji velikokrat govorijo tudi o stvareh kot so intuicija, globoko poznavanje duhovnosti, pozitivizma, navajajo citate, ki krožijo po FB ali podobnih omrežjih (poznam eno, ki si jih je celo zapisala v poseben zvezek, kadar jih je kdo od družbe izustil), ko pa vprašaš po malo bolj konkretnih dejstvih, se pa vse govoričenje razblini v meglo…..naš profesor matematike na srednji šoli je vedno rekel, kako boš postavljal omare in polagal preproge, če še za temelje nisi izkopal…..
Žal je tega populističnega poznavanja sveta vedno več na račun tehtno predstavljenih dejstev, kot jih je na primer opisal Bullshit….
Torej: mi ni povedala intuicija, temveč iz tvojega pisanja logično sklepam, da se v reali ne počutiš slišano od mene. Kjer pa je volja, je tudi pot… In evo, ti je ratal… Če pa bi “svoj predalček” kjer imaš shranjeno iznajdljivost “obrnila naokol”, bi pa zagotovo našla moj mejl kamor mi bi lahko napisala vse kar mi imaš povedati, brez občutka da te nočem slišat. Jaz pa možnost, da ti v miru odgovorim če, in ko bom lahko.
Želim pa si, da se ob mojih dejanjih ne počutiš osebno prizadete, saj se podobno dogaja tudi drugim okoli mene. Predlagam ti, da ta čas ko sem odmaknjen “svobodneje zadihaš”.
Tud jest te mam rad. Kako in koliko, pa bo pokazal “servisni pregled”…
Jaz jo imam, pa še kako močno. Ampak mi je jasno, da to ni nek nadnaraven pojav. Je le stalno podzavestno povezovanje podatkov v celoto in tako imaš kar lepo sliko o svetu okrog sebe. Tudi glede občutkov o ljudeh, ni treba biti obdarjen z nadnaravnimi silami, da po parih stikih veš, kdo je zaupanja vreden in kdo ne.
kaj pa vem
moja izkušnja
pred leti sem se ful zatreskala v nekega tipa. res ful. on pa kao v mene. mi petkrat na dan govoril kako me ima rad, ni da ni… ampak kljub tisti strašni zatreskanosti, si nekak z njim prihodnosti nisem znala predstavljati. oziroma nisem mogla, nekaj mi je pravilo, da iz tega ne bo nič. sva šla hitro narazen, on me je pustil, kljub temu, da mi je še v spanju govoril (nezavedno), kako me ima rad….
ko zdaj razmišljam, zakaj sem bila tako skeptična do njega, prihajam do spoznanja, da je sicer ogromno govoril o tem, kako me ima rad, pri dejanjih pa ni bil tako konsistenten. recimo, niti 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} mi ni zaupal… vedno mi je pripisal najslabše namene.. verjetno so me take stvari podzavestno odbile, ja…
Seveda obstaja intuicija, nekateri so bolj dovzetni, drugi manj.
Nekateri druge začutijo, drugi spet nimajo tako izraženih “čutil”.
Poglejmo intuicijo pri otroku.
Nam bo morda kakšen človek “čuden, gred, drugačen”, otrok, ki pa zaznava bolj intuitivno in še nima “pokvarjenih” vrednot, bo hitro začutil da ima človek rad otroke, da zna z njimi navezati stike.
nekaterim potem očitno ostane, drugi pa izgubimo.