Seminarska naloga
Aha, torej vzame naprimer Tone Pavček – Majnice
in naredi analizo npr. ene pesmi (sigurno so se učili analizirati pesem)
Kako izgleda seminarska naloga si najdi na googl-u, izgleda približno takole:
Oblika – postavitev strani po navodilu, pisava, velikost črk vse mora biti tako kot je na spletni strani vaše šole, sem prepričana, da so navodila….
naslovna stran ( tema o kateri bo pisal, lepo oblikuje- na vrhu OŠ katero obiskuje, na sredini tema, spodaj levo mentor(učitelj), deesno ime priimek avtorja. torej on, spodaj na sredini kraj in datum)
kazalo
uvod
nekaj o avtorju (potem naprej o temi itd.)
zaključek
viri in literatura
Seminarskih nalog je v 9. razredu veliko – skoraj pri vsakem predmetu.
Sprva bo šlo težko, potem se bo naučil in bo delanje seminarskih mala malca.
Ne vem če sem pomagala, če potrebuješ kaj več vprašaj.
Lep dan!
Moj nasvet: tale seminarska pač ne bo seminarska v pravem pomenu besede, kot to poznamo pri nas, torej ne bo imela 15-18 strani, ampak naj se omeji na največ 10 strani. Kolikor mi je znano, imajo referati po 4-5 strani.
Na teh 10 straneh pa naj predstavi svojo začrtano temo, torej pesniško zbirko in pisatelja (verjetno gre za pesnika, če obdeluje pesniško zbirko :)). Seminarska naloga zahteva malo študijskega dela – zato pa tudi je seminarska, ne pa referat. Odvisno je tudi, za kateri predmet gre: katera vsebina ga bo torej najbolj zanimala in bo tudi najbolj upoštevna; čeprav: družbene razmere ga lahko zanimajo tako za slovenščino kot za npr. zgodovino.
Priporočam, da prelista učbenik (berilo?) po dolgem in počez, da ugotovi več o tem pesniku:
a) v katero obdobje spada: predstavitev obdobja,
b) predstavitev avtorja: velik napredek bo pokazal, če ne bo našteval vseh bedarij, kot to najraje počnejo, ko potrebujejo maso: mama je bila šivilja, oče mizar, ima 5 bratov, 3 so se poročili, 2 sta se šolala. Ne zanima nas rodovnik, zanima nas pisatelj: prihaja iz tega kraja, dva stavka o družini, nato pa njegovo šolanje, njegovo delo, njegove izkušnje oz. življenje in nazadnje njegovo ustvarjanje.
c) kdo so njegovi “vrstniki” (torej pesniki iz istega obdobja) – par imen in njihova dela; če ni pretežko, tudi kakšna skupna točka oz. ločevalna posebnost,
č) kaj je značilno za obdobje, v katerega spada:
č1) družbene razmere, kaj se je dogajalo, kaj je zaznamovalo to obdobje, kaj je njegova posebnost (zakaj je to obdobje ločeno oz. imenovano drugače kot predhodne in naslednje),
č2) kateri so še drugi pisatelji in pesniki tega obdobja,
č3) slog pisanja,
č4) posebnosti pisanja,
č5) značilne tematike,
č6) značilni motivi ipd.
d) predstavitev pesniške zbirke: kdaj je nastala, kaj zajema – koliko pesmi, kaj je nanjo vplivalo, kaj je njena posebnost, kaj jo loči od drugih, kaj je njena splošna tematika, kateri motivi se pojavljajo ipd.; ali so kakšne recenzije oz. spremne besede: pogleda naj različne izdaje iste pesniške zbirke pri nas in bo dobil različne spremne besede, iz katerih lahko črpa.
Če so v šoli obdelovali eno pesem (v berilu?), naj podobno obdela drugo pesem, naj ne obdeluje iste pesmi, ker bo malo nesmiselno, seveda pa naj uporabi isti princip:
– ali so pisali neke vrste “obnovo”? – vsebina pesmi z upoštevanjem družbenih razmer,
– ali so pisali, o čem pesem govori? – vsebina pesmi na kratko,
– ali so proučevali elemente pesmi? – rimo, ujemanje samoglasnikov oz. soglasnikov na koncu vrstice, ujemanje zlogov, zgradbo, verz itd.
Viri:
učbenik
izdaje iste pesniške zbirke: v njih naj poišče spremne besede
recenzije o tej pesniški zbirki – vpraša naj v knjižnici, kako to najti (išče članke); recenzije znajo biti zanj zahtevne, zato naj si z njo pomaga le toliko, kolikor jo bo razumel, naj ne prepisuje kunštnih izrazov, ki jih ne razume, ker bo tršica rekla, da je naloga kopi-pejst, pa še prav bo imela.
Če teh informacij ne najde v učbeniku – po mojem bi jih moral (v učbeniku bi se spodobilo, da je pisatelj/pesnik umeščen v obdobje in da je predstavljen še kdo izmed “vrstnikov”) -, naj iz učbenika ugotovi vsaj obdobje in kakšnega “vrstnika”, potem pa več informacij pridobi iz drugih knjig – za to pa naj povpraša v knjižnici.
Zgornje študijske točke so že lahko vodilo pri zgradbi seminarske naloge, seveda pa ni nujno, to sem samo naštela, da bo lažje iskal vsebino za svojo seminarsko. Več idej se bo porodilo ob proučevanju. Ponavljam, če je kaj od zgoraj naštetega pretežko za 8. r., naj mirno izpusti, po učbeniku (berilu?) bo nekako najbolje sam presodil, kaj zmore in česa ne. No, zgornje točke so samo moje razmišljanje, jaz nisem tršica. 🙂
Kolikor se spominjam se v 8. in 9. razredu učijo izdelovati seminarske. In ker je namen ravno v tem, da se jo naučijo pravilno izdelat, dajo učitelji navodila kako se jo naredi, kaj naj vsebuje, celo s katero pisavo naj pišejo in v kateri velikosti…
Ponavadi dobijo temo skupaj s spremnim listom na katerem je pod točkami točno napisano kaj naj vsebuje in kako na izgleda. Samo za primer:
1. naslovnica (vsebuje, to tu, to tu…)
2. kazalo
3. uvod (ponavadi uvod dajo učitelji, ki je obenem tudi iztočnica)
4. obdobje (od kdaj do kdaj je trajalo, ekonomske, politične, družbene značilosti…)
5. kako so se razmere tega obdobja odražele v literaturi in predstavnik tega obdobja
6. življenje avtorja (kje in kdaj se je rodili, kje in kako se je šolal, kje je deloval, s kom je prijateljeval…)
7. delo (odvisno od avtorja na splošno razdeli recimo na zgodnje obdobje, ki je zaznamovalo to in to in kjer je pisal to in to, srednje obdobje obdobje, ki je zaznomovalo to in to in kjer je pisal večinoma to in to. Ali našteje najpomenbnejša dela, recimo te in te črtice, kjer je pisal večinoma o tem in o tem; te in te romane, kjer se je dotaknil tega in tega; njegovo najbolj prepoznavno delo je to in to, ki ga je napisal zaradi tega in tega…)
8. če je imel koga, ki je zelo vpilval na njegovo življenje in delo (vzornika, sodobnika, prijatelja, sorodnika, ljubezen…) in na kakšen način se je to odražalo v njegovem življenju in delih.
8. analiza in sporočilo dela, ki ga zahteva seminarska (podrobnejša analiza – kaj je značilnost tega dela, kaj je inspiriralo to delo, kaj je hotel povedat z njim, na kakšen način je povedal, kakšne besede je uporabil, kaj se skriva za temi besedami, če gre za pesem slog, rima… )
8. zaključek (tvoj pogled/mnenje na to in to; kaj bit ti, če bi…)
9. literatura
Tole je samo za primer. Lahko je kakšna točka bolj obširna/skroma. Morda s kakšno točko katere nisem napisala, ali pa brez kakšne, ki sem jo napisala. Odvisno kaj učitelj zahteva. In to kar zahteva mora tudi povedat in razložit.
Tako, da jaz skoraj ne verjamem, da ni dobil pisnih ali ustnih navodil kaj naj seminarska vsebuje. Je možno, a malo verjetno.
Analiza pesmi Tožba (iz zbirke Majnice)
1. TEMATIKA Pesem Tožba ima življenjsko tematiko. Govori o mladoletni deklici, s katero se nihče ne pogovarja in se zanjo tudi nihče ne zmeni. Deklica se zdi da je osamljena, kar je še posebej značilno za najstniška leta. V pesmi pisatelj omeni tudi sebe na nek zabaven način.
2. RIMA Rima v pesmi je kombinirana, saj ima vsaka kitica drugačno rimo. a) 1. kitica: (pogovarja – zarja) » oklepajoča rima B) 2. kitica: (bralcem – kazalcem) » zaporedna rima c) 3. kitica: (zmeni – ceni) » prestopna rima
3. PESNIŠ KA SREDSTVA a) POBAVLJANJE: Vsak se s kom pogovarja Le B) POOSEBITEV V pesmi se predmeti pogovarjajo z osebami. Vsak se s kom pogovarja: Knjiga z bralcem Igra z igralcem Pavček s kazalcem Pivec z mehom Š ef s sefom c) METAFORA pavček se igra s kazalcem lahko pa se palec na roki lahko pomeni, da se pisatelj igra s kazalcem igra s kazalcem (če bi bil Pavček pisano z veliko začetnico)
4. BESEDNA IGRA Š ef sef
Pozdravljeni dijaki in študentje!
Smo ekipa študentov, ki vam je pripravljena v teh kriznih časih priskočiti na pomoč pri seminarskih, projektnih, raziskovalnih in diplomskih nalogah!
Tudi prevajamo!
Cene seminarskih že od 30 evrov naprej!!!
Želje pošljite na [email protected] in pričakujte hiter odziv!
Lp, Študentska ekipa