Z očetom se nikoli nisva posebej razumela. Nobena stvar ki sem jo naredila ni bila dovolj dobra, moja druzba, moji fantje – nič ni bilo dovolj dobro zanj. Zato sva se veliko prekregala in za neko obdobje celo prekinila stike.

Ko sem rodila je seveda bilo vse narobe z mojo vzgojo in skrbjo za otroka. Najraje bi ga kar on prevzel in tudi vzgajal. Samo po sebi se razume, da je otrok pri dedku in babici za počitnice. Babica je bolj nemočna in se ne vtika. Dedek pa dopoveduje otroku da so starši slabi in da slabo skrbiva zanj, da so sošolci slabi in naj se jih izogiba, da so prijateljčki slabi in naj se ne ukvarja z njimi. Na vsakem človeku v otrokovem življenju najde kaj slabega pa čeprav NIKOGAR OD TEH LJUDI ne pozna v živo, samo iz pripovedovanja.

Moja dilema je: ali prikrajšati otroka za obiske pri njima ali ga popolnoma distancirati? je ravno toliko velik da ga začenja to mučiti in mu ni jasno zakaj dedek ne mara tega pa tega, saj ga ja ne pozna in ne more vedet, da je v resnici super prijatelj. Drugače je bil vedno rad in veliko pri njima, tudi zato, ker ni bilo nobenih omejitev in se jima je lahko dobesedno “posral na glavo” – saj veste kaj mislim.

Kaj naj?

Jah nič. Otrok je dovolj velik, da mu razložiš, da smo ljudje pač različni. Eni so vedno dobre
volje, eno pa vedno slabe in vedno vse slabo vidijo. In dedi je tak, da vidi vse slabo, kar pa
ne pomeni, da je dedi tudi slab. Samo vsega, kar dedi reče o drugih, naj ne jemlje resno.
Otroci imajo radi poenostavljene resnice – ker to tudi so, odrasli radi zakompliciramo…..

glede na zapisano bi se z očetom res strinjala – nisi primeren starš. SEveda tudi on ni. Ampak mati, ki daje otroka stran od sebe k škodljivemu človeku, ima hudo pomešane pojme. A mu daješ tudi alkohol za piti, čeprav veš da ni dober za otroke?

Taka je BILA moja mama. Nisem se distancirala od nje, tudi otroka je prečuvala še in še, sem pa veliko truda vložila v pozitivno vzgojo otroka, sama sem pač zakrknjeni optimist in pozitivec. Ker pa je moja mama zelo navezana na svojega vnuka in ker se je njenega vnuka zelo prijel moj način razmišljanja, je tudi ona spremenila svojega 🙂
Itak da se ni popolnoma spremenila, ampak zdaj, ko ona kdaj kaj takega reče, ji vnuk vzgojno odpredava in mu prizna, da ima prav. Aja, vnuk je pa skoraj polnoleten 🙂

Mi smo živeli skupaj s starimi straši. Stara mama pa je bila tista, ki je mojim staršem govorila kako so nesposobni, nič nimajo,… Pa ji to še ni bilo dovolj, še meni je vsak dan govorila ravno take stvari, kako so ljudje hudobni, kako to in ono, pa da sem slaba, da me nihče ne mara in podobno. VSe dokler se nismo odselili. Šele takrat sem spoznala, žal veliko propozno, kakšn podn je stara mama v resnici bila od človeka. Vsa zafrustrirana je zlivala svoj gnev po meni. OTROKU!

Če je v tvojem fotru že sedaj toliko nagativizma se bo to samo stopnjevalo.
Pa še to, stara mama ni marala moje mame, svoje hčerke in jo je tretirala enako kot tvoj fotr tebe in sedaj tvojega otroka. Ne, če te do sedaj ni maral, te tudi od sedaj naprej ne bo, ravno tako ne tvojega otroka.

Ne bom ti govorila kaj narediti, ker to že sama veš.

Ne razumem te. Lastnega otroka daješ v roke nekomu, ki je totalni negativist, ki pumpa tvojega otroka itn itn. Zakaj to delaš? Zaradi lastnega udobja, da ti ni treba čez poletje naredit cel umotvor glede varstva, kolonij, tečajev ?
Kako si lahko pustila, da so tvojemu otroku kritizirali vaju dva, starša??? In ga s tem begali!!! Prvič, ko je to naredil, bi morala ukrepati. Prvič!!! In tvoj mož, očet otroka, kaj, gleda v zrak???

Na tvojem mestu bi sama šla do dedka in babice (do obeh), rekla, da imaš dovolj in preveč, da otroku kritizirata starše in prijatelje. Da se to preprosto ne dela. In da boš omejila stike na minimum, če pa boš še kdaj to opazila, jih boš popolnoma prekinila. Poveč, jasno, glasno, pa je. In to narediš v dobro svojega otroka!!!

Reva!

Tvoj oče je sam en velik zakompleksani osebek,ki ne mara nobenega in ničesar v svoji bližini.
Rad ima samo sebe!!
Čimbolj distanciraj otroka od njega..ni treba ravno prekiniti stikov z očetom,ampak če vidiš,da si dovoli pumpati tvojega otroka proti drugim,je to že zadnji štadij.
Tudi če boš očetu dopovedovala,da se to ne dela,bo teral svoje.
Sem živela s takim…prav z nobenim se nisem smela družiti..na valeto in maturanca sploh nisem šla,zato ker mi je non stop tumbal,da je to brez veze….vsi so bili za njega pokvarjeni…niče dovolj dober..ampak zanimivo,da je sam rad imel prijatelje in tudi rad je hodil na izlete z njimi.Egoist.da mu ni para!
Upam,da me razumeš….če želiš svojemu otroku dobro,ga čimbolj distanciraj od njega.

Taka vrsta ljudi nepopravljivo zaznamuje svoje partnerje in svoje otroke. S svojim negativizmom uničijo mnogo – tega se tudi zavedajo in jim je v veselje (zakj bi se drugi imeli dobro, če se jaz ne morem, ker tega v bistvu nočem)

Moj nasvet: SAMO STRAN! Stran sebe, predvsem pa stran svojega otroka, če mu bi rada dobro. Ker se bo navzel teh pogledov in vzorcev, ker bo v konstantnih stiskah.

Oče pa naj si najde strokovno pomoč – česar seveda ne bo hotel za nič na svetu, ker bi se moral spremeniti, to mu pa ni v interesu. Raje bo uničeval druge okrog sebe in se imel pri tem prav ok.

POJDI STRAN, UMAKNI OTROKA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!