Berem eno spodnjih tem in opažam, da ste popolnoma zgrešile pomen ljubezni. Namreč strast, ki jo do nekoga čutite ni enaka ljubezni. Mešate tako rekoč ljubezen s strastjo ali jabolka s hruškami.

Zame je strast nekaj, kar nima nobene povezave z ljubeznijo. Gre zgolj za željo po spolnosti, pa ni nujno, da se ta dva dejansko tudi ljubita.
Tukaj govorim popolnoma iz lastnih izkušenj. Pred leti sem spoznala moškega, katerega nisem nikoli ljubila, me je pa nenormalno spolno privlačil, jaz pa njega. Že zgolj pogled je bil dovolj , da sva oba vedela kaj si želiva. Skratka noro doživetje , ki ga ne bom nikoli pozabila, vendar ljub temu tega človeka nikoli nisem in ne bom ljubila.

Ljubezen je zame nekaj popolnoma drugega. Ko ceniš, pogrešaš nekoga, ga imaš rad kljub njegovim pomanjkljivostim, tudi če se v spolnosti ne ujemata najbolje, jočeš se smeješ zaradi njega, ga imaš nenehno v mislih, itd…

Kaj naj recem… se strinjam 😉

Podpis pod to!

Idealno pa je ko se ljubezen in strast združita v isti osebi… kar pa je skoraj zmeraj na štartu vsake zveze…sam strast nekam pobegne pol 😀

Kaj pa strastna ljubezen? A to vam pa ni logično? Pri meni so bile vedno ljubezni s polno strasti, si tudi ne predstavljam ljubezni brez strasti.

Vsi smo si različni folk zato ne sodite kaj je prav in kaj narobe! Če je nekaj za vas ljubezen, je za nekoga drugega bullshit. Osebno sem vse tipe ki sem jih ljubila tudi ljubila iz strasti in to ne pomeni samo spolna strast ampak nasplošno.

so what

Če v ljubezni ni strasti pol je razmerje že takoj obsojeno na propad in čeprav marsikdo pravi, da sex ni vse tud brez sexa ni ljubezni kr razmislite malo kdaj se zveze začnejo krhat, ko se sex ni več to kar je bil. tak da ljubezen strast in sex to je vse povezano med seboj. Se pa strinjam, da pač lahko do nekoga čutiš tudi sam spolno privlačnost, ki pa ni enaka ljubezni.

ti pa sodiš v eno precej razširjeno skupino žensk, ki si može izbirajo z bankomatom med nogami.
Tam okoli 40 tega se začnejo pa na veliko kurbat z mlajšimi, ker jim moževa dobrota, denar in skrb naenkrat ne morejo več zapolniti luknje v možganih in med nogami.

Pajada, fu*k je neka prastara naselbina v človeku še iz časa človeka-živali.

Kaj ne poslušaš, med fu*kom spuščaš neke praglasove, ki se jih niti ne da napisat, pri ljubezni pa hočeš same lepe besede.

Torej, loči fuq in ljubezen.

Fuq ne potrebuje ljubezni.

Luknjo v možganih imač kvečjemu ti, sodiš pa itak po sebi :-p

Če sex ne štima in ni nobene strasti med dvema potem tudi ni nobene bajne ljubezni. Imeti rad je različno kot ljubiti! Rad imaš prijatelja, ljubiš pa partnerja/partnerico in če v ljubezni ni strasti je res obsojena na propad. Je pa res dosti takih ljudi ki ni nobene strasti med njimi in so skupaj iz navade..za brezveze, potem se jim pa enkrat res zrola ko pride mimo nekdo ob katerem začutijo pravo ljubezen in pravo strast. Tako to deluje ljudje pa lahko rečete kar hočete.

To da ljubezen in strast ni isto, ne rabimo dokazovati. Kako pa sta ta dva pojma vzročno-posledično povezana pa bi se dalo debatirati, vendar z argumenti in ne žalitvami kot zgoraj.

Dobro jutro, kje spiš, da te ne ukradejo.

Strast do sexa
Strast da imaš rad
Strast da hrane
Strast do športa
Strast da delo opravim
Strast do narave
Strast do ljubljenja
Strast do telesa

Vse to je zame ljubezen……..

Ko nekoga spoznam in vidim, da ima prioritete življenjske čisto drugačne ponavadi se poti razidejo same po sebi…. Zato pač imam okoli sebe ljudi, ki so strastni ;-)…..do vsega v življenju. Isti ptiči skupaj letamo……to pa ne pomeni, da tisti, ki smo strastni nismo umirjeni. Velikokrat ljudje strast zamenjujejo za živahnost in itd…..strast je zame koliko ti ena stvar hodi po glavi, koliko se ji predaš, koliko ti pomeni pa ni važno je to človek ali stvar……..

podpišem

Ni sto, ne, ker strast bo šla preko vsega, neglede na posledice, neozirajoč se na nikogar, bo gazila vse pred seboj, šla preko trupel da doseže svoje na kateremkoli področju, ki jih je nekdo že naštel. Časopisi so polni dokazov.
Ljubezen pa je čista kontra.

To pa ni res, da strast gazi vse pred seboj. To je odvisno od značaja posameznika. Vsak človek ima dolečeno mero. Tisti, ki jo nima bo pri ljubezni pretiraval, pri strasti, pri vsem od hrane do pijače.

sex neha štimat, ko dva nič več ne dalata na skupnosti. Strast je goli nagon. Ko ga potešiš, ne ostane nič več, če gre samo za strast. Če pa si z drugim deliš še kaj več kot le telo (Svoja doživljanja, notranjost, razmišljanja, veselje, bolečine, težave, strahove, pogovore, pogovore, pogovore…), potem pa notranja lepota odpre veselje do spolnosti. In te ne motijo več ne kile, ne smrad, ne pleša, ne…

Obstaja pa SEVEDA tudi ljubezen brez sexa. A boste vsi pustili svoje partnerje, če se, bognedaj, ponesrečijo in obležijo nepokretni, ali pa se bodo enkrat postarali… Obstajajo tudi taki zakonci, ki so skupaj platonsko in to ni iz navade.
Tisto, ko en pride mimo in ob njem začutiš strast sploh ni LJUBEZEN. Tisto zmore vsakak goneča žival.