Nimam otrok, ampak takšne, ki tako težijo zaradi otrok, ne prenesem. Slišim, kako jih nadirajo z vsemi mogočimi vzdevki (so vse, samo ljudje ne). Kaj so pa otroci krivi?
Živim v pritličju, so mi prejšnji teden razbili šipo, ko so se igrali z žogo. Nisem mogla biti jezna nanje, saj igra je igra. Se zgodi.
Otroci so se razbežali, gledali s strahom v okno in niso upali domov, da jih ne bi videla. Ko so starši videli, kaj se je zgodilo (ko so prišli iz službe), verjeli ali ne, zbrali so denar za novo šipo in še tisti večer mi jo je hišnik popravil.
Najbolj pa so me presenetili otroci danes. Prinesli so mi šopek trobentic, vijolic,.. kar so pač zunaj nabrali.
Kako naj bom jezna na njih? Za jutri sem jih povabila na kremšnite – naredili jih bomo pa skupaj.
Dobro se z dobrim vrača. Prejšni teden s strahom v očeh, danes nasmejani obrazki – so mi polepšali dan.

Lepo, si prijazna, zato se ti prijaznost vrača.
Ampak meni so izrazi froc, pamž, frocovje, pamžovje prav simpatični. Tudi jaz svojim rečem frocki, pamžki, pamžovje, indijanci, kavboji, angelčki, itd. pa kaj.

No debili in gamad pa še nisem slišala za otroke.

Jaz s frocovjem delam in vedno trdim, da z otročaji v resnici ni popolnoma narobe. V 99,9 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} problematičnih primerov si take nazive žal upravičeno zaslužijo starši.

V našem bloku je več narodnosti, pa slišiš vse mogoče. Za nekatere žaljivke in vzdevke še slišala nisem.
Včasih slišim – vzgojitelji v šolah so krivi, ne starši. Ni res. Pri nas vidim, da so krivi starši – kot se oni izražajo, tako poberejo otroci njihov besedni zaklad.

Ti pa zagotovo nisi Svetlana Makarovič! 🙂
Bo pa držalo, dobro se z dobrim oplača. Vseeno pa je treba otrokom kdaj zant tudi jasno povedat, da nekaj ni v redu, da nimajo prav. Ne v tvojem primeru. V kakšnem drugem pa. Včasih lahko otroci nereakcijo odraslih razumejo tudi kot prestavljanje meje, seveda v svojo korist, v korist tega, da je vedno več dovoljeno in da ni sankcij. Seveda pa se vzgoja otroka začne v plenicah in ne šele takrat, ko sredi igre nehote komu razbije šipo.

Taka kot ti je moja mama in se ji je ful obrestovalo. Zdaj je stara, jaz sem se odselila, živi sama, ampak ko jo sreča kdo od otrok iz bloka (zdaj so že odrasli), ji vedno nese vrečko iz trgovine, za praznike ji prinesejo 10dag kofeta in čokolado in podobno. Res neverjetno.
Se je pa vedno postavila za vsakega otroka pri nas v bloku, vedno vse zagovarjala, jim dajala bonbone in podobno. Ma, prav ponosna sem na njo 🙂