Med.Over.Net

Ločitev, nezvestoba in varanje

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Ločitev je predvsem čustven proces, ki se ne zgodi od danes na jutri. Veliko ljudi se z njo vsakodnevno spopada. Kakšne so vaše izkušnje? Kakšne so vaše težave?

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

zaslišanje strank-skrbništvo

Default avatar

midwife2

V kratkem imamo zaslišanje strank glede skrbništva. Kako to poteka? Jaz sem tožnica, torej govorim prva? Sodnik sprašuje, ali govorim sama, kar pač mislim, da moram povedati?

Hvala za kakršenkoli nasvet.
Default avatar

Melita-Svetovalnica

midwife2

Zaslišanje glede skrbništva predvidevam, da poteka na Centru za socialno delo? Kajti, če imate mladoletne otroke, sodišče preda vlogo CSD, ki povabi starša, torej zakonca, ki se ločujeta na srečanje, kjer se definira kdo ima skrbništvo, kaj je s preživnino, obiski...in vsak od zakoncev pove svoje mnenje.
Delavec CSD napiše poročilo, ki ga nato pošlje nazaj na sodišče.

Sicer bi morebiti pomagalo, če napišete kaj več podatkov, da vam več ljudi lahko pomaga?

Srečno!
Melita Kuhar
www.svetovalnica.si
[email protected]
tel: 031 666 168
Default avatar

midwife2

Zaslišanje poteka na sodišču. Ker oba vztrajava pri skrbništvu, je bil določen že izvedenec, ki je podal svoje mnenje, sedaj ko sem že mislila, da bo konec, pa še zaslišanje. Bo pa hčerka stara 4 leta.
Default avatar

Melita-Svetovalnica

Hvala za pojasnilo, glede na vaše začetno vprašanje torej povejte sodniku svoje mnenje, ko vas bodo o tem vprašali na sodišču. Kakšna pa je točno procedura, pa žal ne vem :(

Kako pa občutite stisko hčerke, ki je seveda še premajhna, da bi razumela kaj dogaja, vendar sem prepričana, da čuti žalost, bolečino, jezo, ki jo oddajata z možem? Se z njo pogovarjate, ji razlagate situacijo - seveda njeni starosti primerno?

Se opravičujem, da se vtikujem v čustva vas in otroka, a profesionalno je vedno moja skrb tudi otrok, ki je v precepu in stiski, pa se v podobnih situacijah zaradi stresa in problemov staršev nanj (govorim v čustvenem smislu) včasih nekako pozabi.

Srečno!
Melita
Melita Kuhar
www.svetovalnica.si
[email protected]
tel: 031 666 168
Default avatar

morda

Jaz se sicer ponovitve zaslišanj ne spominjam iz svojega enako kompliciranega postopka. Zaslišanje oz. pričanje strank je bilo uradno na sporedu le prvič, ostalo pa je bilo nadaljevanje prve obravnave. Predvideno je bilo zaslišanje izvedenke, ki pa ni prišla. Potem pa npr. nismo nič sklenili, ker je šlo le za neke manevre njegovega odvetnika (no ki ga mimogrede sploh ni bilo na obravnavo pa je prišla ena nadomestnica, ki se je pol ure pregovajala,d a se ni imela časa pripravit pa da ma "revček" pravico so "poštenega" postopka - jojmene!!!!) in so izdali začano odredbo, ki pa je bila poden od podna. na naslednji obravnavi je sledila diskusija (ne zaslišanje!) - sodica postavlja vprašanja na obe strani ni odstopal od svojega (bebave zahteve za skrbništvo!) in smo sklenili neko kao začano poravnavo, čez par mesecev spet. nek podel manever odvetnikov...pa sklep o ponovnem mnenju izvedenca, ki je bilo zanj še mnogo slabše kot prvič..pol po enem letu, ko je že vse kazalo na izgubo pa je hotel sklenit poravnavo - pa sem pristala. Včasih veš je boljše, da takega kretena, ki se poteguje za skrbništvo zaradi revanšističnih in finančnih razlogov enostavno pustiš, da prevzame ogromen del obveznsoti, je tako časovno in finančno mnogo bolj ugodno zate! (preživnine, ki so dosojene so itak poden od podna tko da je boljše,d a je otrok čimveč pri fotru in to ne samo v lepem ampak mora zanj tudi skrbet - potem pa moliš bogu, da se otroku takrat nič slabega ne bo zgodilo¨)

Gospa Melita z vsem spoštovanjem do vaših nasvetov, jaz sem bila budala in sem poslušala take pacifistične nasvete raznih svetovalk in psihologinj, ampak vam iz 7 letne izkušnje bitke za otroke povem, da z nasilneži in psihopati ni šale, oni gredo prek meje, če jih ostro ne zaustaviš! Ostra reakcija in postavitev na realna tla je edino zdravilo za take, vendar so institucije pri nas pravo gojišče za prosperiranje takih primerkov. CSDji in sodišča, bi nujno morali izvajati v korist otrok hitre postopke in vsestransko preverjati psihično stanje takih očetov! In jih prisilili v starševkso svetovanje in šolanje in če se tega ne bi uzdeležili bi avtomatično odpadli iz bitke za skrbništvo pa še res hudo prežviniino in nič stikov bi jim moralo določiti sodišče. To bi edinole pomagalo tudi otrokom, ki se v takih postopkih resnično grozljivo počutijo. Taki očetje jim namreč črnijo in blatijo mater in to pušča dolgoročno ekstremno hude psoledice na otrocih!
Default avatar

malifracekgmailcom

Pozsravljeni,
domnevam, da ste v postopku bili že zaslišani, na začetku, še pred uvedbo izvedenca. Sedaj je izvedenec podal svoje mnenje. Sodnik ima pravico da vas oz. oba vaju s partnerjem ponovno zasliši, lahko zaslišanje ponovno predlaga nasprotna stran,...Po moje vas bodo zaslišali glede na izvedeniško mnenje v tistem delu, ki se razlikuje od vaših izjav, dokazov ali bodo preveli, da so vaše navedbe iz prvega pričanja identične, če so se zadeve v tem času kaj spremenile, novi dokazi... o tem,... kaj točno, bi za odgovor morali poznati vaš konkretni primer... V glavnem potrebno je ugotoviti dejansko stanje, ki je v korist vajinih otrok. Na to sodišče pazi ves čas postopka... Verjetno imate odvetnika, on vam bo to znal dobro pojasniti, saj pozna primer...

Vsem v podobnih situacijah. Prosim, gre se za vaše otroke, bodite iskreni do njih in res glejte na njihovo dobro, zato odmislite vsa nagajanja partnerju na račun ubogih otrok, zaradi zamer, ki so nastala med vama... Do kam vse so se nekateri pripravljeni spusti, res žalostno, otroci pa trpijo... včasih res ne vem kje imajo nekateri starši srce...

Spoštovana gospa s tem ne mislim vas, govorim nasplošno, zato prosim tega ne jemljite osebno. Vašega primera ne poznam...

lp
Default avatar

Melita-Svetovalnica

Super, da se lahko takole odkrito pogovarjamo o tem, da se na otroke kar pozabi v takšnih težkih in stresnih situacijah.

Sama apeliram na to, da mi odrasli zmoremo in hočemo v takšnih situacijah biti res "odrasli in zreli" ter se tudi v bitki za otroke ne ravnamo zgolj po sebični zadovoljitvi lastne potrebe po maščevanju (bivšemu) partnerju in s tem otrokom prizadanemo globoke čustvene rane, ki v njem ostanejo za vedno. Ko takšen otrok odraste, nosi to s seboj kot eno težko in obremenjujočo prtljago.

Mogoče na kratko opišem lasten primer, da boste lažje razumeli zakaj izpostavljam skrb za otroke:
sem ločena dobrih 7 let, bila poročena s nasilnim psihopatom, kar se mu je potenciralo zlasti ob uporabi alkohola, z leti se je nasilje vseh vrst stopnjevalo, dokler dejansko, kot je napisala
'morda', nisem prekinila najine zakonske patologije s tožbo na ločitev. Takrat je bila hči stara 7 let.

Ker je bila dobrobit otroka na prvem mestu, sem se zavedala, da moram delovati tako, da potisnem lastne zamere, očitke, žalost in jezo na stran v smislu, da otroku znam na primeren način povedati kaj se dogaja med mano in očijem, zakaj, kako je do tega prišlo in kaj to pomeni za njo - skratka, nisem pozabila, da je otrok v takšni situaciji najbolj ranljiv, ko pa ve, kaj se dogaja, se počuti bolj varnega, kar je eden od osnovnih predpogojev za zdravi razvoj osebnosti.

K sreči je tudi bivši mož razumel, saj ima rad svojega otroka, da sva ostala kljub vsem najinim zameram in jezi starša in še sedaj, po tolikih letih, oba vzklajeno delujeva kot starša do najine hčerke, ki se pri obeh počuti sedaj umirjeno, zadovoljno in varno.

To, da zmoreva delovati kot starša pa seveda ni prišlo čez noč ali da bi bilo samoumevno, to sem pač zahtevala. Kajti otrok ni last enega ali drugega, da se cufata za njega temveč je otrok odgovornost obeh staršev, ki pa kot zakonca / partnerja ne moreta več biti skupaj. Maščevanje čez hrbet otrok pa je nedopustno.

Hvala
Melita
Melita Kuhar
www.svetovalnica.si
[email protected]
tel: 031 666 168
Default avatar

samostojna 50+

Brez zamere, ampak ne razumem, kako se je nasilni psihopat v nekaj letih uspel spremeniti v dobrega očeta. Ali je bila samo situacija v vajinem zakonu taka, da je bivši mož postajal nasilen pijanec in vi njegova soodvisnica od odnosa in da je bila patologija vajinega odnosa tako močna, da je zabredel tako globoko. Je v tem času on opustil alkohol in postal trezen? Kako se more hčerka počutiti varno ob nekdanjem nasilnem pijancu? Prosim za obširnejšo razlago, kako se je zgodila sprememba.

Pomembno se mi zdi to, kako naj ženska ukrepa, da s svojim ravnanjem izboljša situacijo, prebudi pozitivno plat bivšega moža. To je tema, ki zna pomagati marsikateri ženski.

Ker imam podobno izkušnjo z bivšim, ki je bil tudi že alkoholik in imel že prve nasilne izpade, pa sem se ločila, uspela prebrodit krizo po ločitvi, zlasti velikansko jezo na njega, nisem ovirala stikov, še spodbujala sem jih, pa bila v negotovosti, ali ravnam prav, ali so otroci pri njem varni (ker je še pil). Na srečo je njegovo pijanstvo postalo moteče v službi in je bil postavljen pred ultimat, ali neha ali izgubi službo. Je delovalo in zdaj je kolikor toliko soliden oče, pije že nekaj let ne. Se pa zavedam, da smo imeli srečo, če ne bi bilo tega ultimata v službi, bogve kako bi se izteklo.

Pomembno pa je, kako ločiti, kdaj je človek pravi psihopat in nevaren za otroke, kdo pa ima v sebi še zdravo jedro in se lahko spremeni na boljše. Pa kako ravnati.

Se popolnoma strinjam, da s psihopati je treba ostro in učinkovito preprečiti zlorabo otrok. Mnogi taki moški izvirajo iz družine, kjer jih je vsaj mama ali pa oba starša kovala v zvezde in jih postavljala v oltar, nimajo stika z realnostjo in tudi nerazvito sposobnost opaziti sočloveka ob sebi, kako mu gre. Če še sodišče ali csd ne ukrepata odločno in ostro, potem tak človek nikoli ne dobi povratne informacije, da se nekaterih stvari pač drugim ljudem (zlasti otrokom) ne dela. Za takega so druga bitja kot ene stvari, ki mu služijo, dokler jih rabi, potem se pa ne zmeni več zanje.