Kaj narediti z nepremičnino?

Imam hipotetično vprašanje, kaj bi vi naredili v tem primeru: mati dveh otrok dobi podedovano večjo zazidljivo parcelo s staro hišo, v kateri je do nedavnega prebival dedek. Mati s to nepremičnino ne želi imeti nič, od vedno je govorila, da bo to od otrok, moža nima. Njen sin si želi nepremičnino obdržati kot vikend, hčerka želi nepremičnino prodati oz. zaradi finančne situacije ji ne znese vzdrževati nepremičnine. Kaj bi vi na mestu te matere z nepremičnino naredili? Prodajati si ne želi, ker v teh časih se ji to ne zdi optimalno. Prosim za vaše ideje.

prodaj sinu, denar pa obdrži zase 🙂

Ker se lubčka srčka ne znata sporazumeti kaj narediti s premoženjem, ki jima je padlo v roke, ampak najedata živce materi, bi na mestu te matere rekla, da naj pozabita oba nanjo. In bi razmišljala o prodaji (dolgoročni), izkupiček pa bi bil za zdravstveno oskrbo matere.

Lastnina je prvo in glavni vir sporov v familijah. Otroc naj si sami ustvarjajo svoje premoženje, to je najbolj zdravo za klimo v sorodstvu.

Če želi nepremičnino razdeliti med oba otroka, sta le dve varianti:

– prodaja in delitev denarja na pol,
– sin odplača hčerki njen delež na podlagi uradne cenitve.

Klasična slovenska zgodba pač. Stisnit in prdnit istočasno se ne da. Če mati noče imeti nepremičnine, naj jo prepiše na sina in hčer, pa naj se potem onadva med sabo menita, kaj bosta storila z njo – ali jo bosta prodala ali pa bo tisti, ki je zanjo zainteresiran, izplačal tistega drugega. Prodajati v teh časih, ker se ne splača – jebiga, še manj se splača v nekaj, od česar nič nimaš, metati denar z lopato, nepremičninskega balona, kakršen je bil v letih 2006-2009, pa najbrž ne bo več naslednjih 20-25 let. Špekulirat, da bo stara bajta čez 5 let čudežno pridobila vrednost, je oslarija, razen seveda, če gre za neko super lokacijo (1 km stran od portoroške plaže na primer).

koliko sta stara otroka?
očitno že oba pri kruhu, pa vsak ima svojo računico s to nepremičnino… kaj pa mati, res noče nič od nje?

Največ sranja s temi zadevami in največ sporov med sorojenci povzročijo starši, ki se ne morejo odločiti, kaj bi naredili in vse skupaj “zapustijo” otrokom, da se po njihovi smrti s tem zajebavajo (in se nemalokrat zaradi tega med seboj skregajo)…

Jaz, ki sem naletela na tako mino (kot otrok) bi svetovala takole: sinu bi rekla, če lahko hči izplača v poštenem deležu (se pač da sodno oceniti nepremičnino), če je ne more, potem se hiša proda in vsakemu da polovico. Karkoli drugega bi bilo krivično za kateregakoli otroka. Mama bo pač enemu otroku morala povedati: drugače ne gre IN PIKA. V vsakem primeru se bo nekomu zamerila (kako bedasto, ampak tako pač je… ), ne bosta pa se zaradi tega njena otroka po njeni smrti na smrt skregala …

In mislim, tako kot nekdo zgoraj, da nima smisla preračunavati in čakat, da bodo cene narastle. Vsak dan, ko bajta propada, izgublja na vrednosti, ki je nikoli ne bo pridobila nazaj – bo prej mama mrtva in otroka skregana…

Brat naj izplača sestri njeno polovico in obdrži hišo zase.

mati naj vse skupaj proda za zmerno ceno, kar tudi v današnjih cajtih ne bo problem. potem naj par jurčkov da vama z bratom, da vama zaveže goflje, z ostalim denarjem pa si naj privošči en res ornk dopust (ali več, če gre za veliko denarja), da si odpočije od te slovenske žalosti okrog žlahte in nepremičnin.

Najbolj pošteno do vseh jem da se nepremičnino proda in kupnimo razdeli na tri dele. Saj bi mati tudi imela hišo, vzdrževati je pa ne more. In dedič je ona, ne njena otroka. Celotna kupnina dejansko pripada njej in le njena dobra volja je, da nekaj da svojima otrokoma. Kaj pa, če bo rabila za dom, za nego? Ji bosta tudi otroka prispevala glede na to, da dedovala pa bi?!

Če se sin in hči ne blagovolita zmenit, bi jaz zadevo prodala, za kolikor bi pač šlo, in si iz tega kaj privoščila, za kar sicer ne bi bilo možnosti, so pa morda želje.
Ker če ne želiš prodajat, so z bajto sami stroški in kdo ti garantira, da bi jo morda čez leta uspela bolje prodati?