VZOJITELJICA PRAVI, DA JE 12 MESEČNIK RAZVAJEN
Trenutno uvajam sina v jasli. Moram povedati, da niti en dan ni jokal, ko smo ga oddali. Želela sem počasno uvajanje najprej dve uri. Prvi dan so mi dovolile, da sem bila zraven, vendar sem že takoj na začetku opazila da jima ni všeč, da sem prisotna, ker so mi najprej dejale, da to pa ne, da je to dovoljeno le otrokom ki se uvajajo septembra in da če bom prisotna, da za to pa rabim zdravniško spričevalo, da sem zdrava:). Sama sem seveda dejala, da potem so pa otroci med letom prikrajšani itd.
Ker pa sin ni jokal, tudi sama potem naslednje dni nisem bila prisotna. Sem pa opazila, da so v skupini več al manj otroci žalostni, brez nasmeha itd.
Opazila pa sem tudi več neprimernih ravnanj. Namreč ta dan je bil nek fantek v skupini drugi dan v vrtcu, vendar ga je mama pustila 4 ure samega, vsaj tako so mi povedale. Celo debelo uro je jokal, vendar ga nobena ni potolažila. Ker se mi je zasmilil sem jima dejala, da zelo joče in je rekla, da tako je in da se mora navaditi. Nato je dejala, kaj še pa bo jutri, ko ga bo osem ur postila tukaj. To me je zelo šokiralo, otrok star 12 mesecev in celo debelo uro joče, tako da je na koncu že ihtel. Tako sem zgubila zaupanje v njiju.
Otroci so bili glasni in vzgojiteljica je stopila med njih se sama začela dreti z besedami aaaaaaaaaa in nato z visokim tonom gremo gremo, kar je pomenilo, naj gredo iz blazin. Nato smo isti dan šli na sprehod in je vzgojiteljica dejala, da je psihično in fizično od tega čisto izčrpana, mislila je svoje delo. Kot sem slišala se z otroki tudi ne ukvarjajo in jim ne prepevajo pesmi itd. Pogovarjale so se tudi, da bi morala nehala kaditi in kako punčka v skupini smrdi po cigaretih, ker zraven nje starši doma kadijo. Vse skupaj se mi je zdelo zelo neprimerno, saj se sploh nismo poznale in so izjave bile popolnoma neprimerne, da ogovarjajo nekega otroka.
Sin je po enem tednu prvič prespal v vrtcvu. Vzgojiteljica mi je ta dan dejala, da otroka zelo težko previje, ker se obrača in da imam razvajenega otroka. Otrok je star 12 mesecev. Sama sem prebrala veliko literature in vem, da ne delam napačno. Z otrokom se veliko pogovarjam, mu pojem, je zelo vesel, se sam zaigra. Je pa res, da je tudi trmoglav. Tudi sama sem bila takšna, ko sem bila majhna. Tako da sama vem, da ni razvajen, ker ga ne razvajam, ampak mu postavljam omejitve, vendar je res, da če kaj želi in ne dobi joka in hoče imeti stvar, vendar sama vstrajam in mu ne dam stvari, mu razložim da tega ne more dobiti, ker ni za njega in potem se zamotiva z drugo stvarjo.
Sama pa sedaj ne vem kako ukrepati, da bi na lep način rešila zadevo, da bo dobro za otroka. Sama bi ji na lep način povedala, da otrok ni razvajen, ampak trmoglav in da se to z vzgojo in pravilnim pristopom da odpraviti in nato bi ji izročila zapiske, kjer je zapisano da otroka do dveh let ne moreš razvadit in da otrok rabi bližino, toplino itd. in hkrati bi stopila do ravnateljice in ji vse povedala, vendar
ne vem, če je to najprimernejše za dobro mojega otroka. Sama sem namreč mnenja, da je otroku stvar potrebno objasniti zakaj ne sme in da se ne moreš zdirati na njih, tako kot to počnejo v tej skupini.
Joj katastrofa. Žalostno, da so takšne babure sploh vzgojiteljice. Jaz bi stopila do ravnateljice. Sama sem opazila neprimerno vedenje ene vzgojiteljice iz sosednje skupine, ko so bile skupine združene in je bila tista vzgojitejica takrat v naši skupini. Ker sem predčasno prišla tisti dan po otroka, sem opazila neprimerno ravnanje do enega izmed otrok. Povedala sem naši vzgojiteljici, ki je nato po posvetu z mano javila ravnateljici. Ravnateljica me je nato poklicala, se mi zahvalila za opozorilo in mi povedala da takšnega ravnanja s strani svojih zaposlenih absolutno in pod nobenim pogojem ne dopušča in da bodo sledila najprej opozorila, nato pa če se bo ponovilo tudi hujše sankcije do dotične zaposlene. Dodala je še, da absolutno spodbuja, da starši javijo vsakršno neprimerno ravnanje vzgojiteljic in moram reči, da je naš vrtec kar visokokvaliteten. Tako da povej ravnateljici in če je oseba na mestu, bo znala ukrepati.
Joj ženska, pretiravaš. Tako načitani, da znate cele knjige na pamet, ste najbolj obupni starši, ker ponavadi obvladate teorijo v nulo, v praksi pa ste bolj revni, ker vam ne nese tako daleč, da so v teoriji samo približne smernice, ampak je v praksi marsikaj drugače, ker je vsak otrok drugačen in vsak potrebuje drugačen pristop.
Gotovo so vzgojiteljice take in drugačne, ampak ti se ubijaš z enim, one pa s celo skupino. Koliko jih je v skupini? Če jih je recimo 13, a res misliš, da bi zmogle 13 različnih navad in obredov pri menjavanju plenic, 13 različnih fint, da jih vse nahranijo, 13 različnih metod za uspavanje,…..pa otroci kar naprej kričijo, vriskajo, jokajo, one morajo kričat čez njih, da jim kaj dopovejo, hkrati pa naj bi jim še prepevale ves dan? Pa si ti normalna? Rada bi videla, kako bi ti to zmogla in koliko časa bi vztrajala pri tem. In ko si že tako dobro vse prebrala, kako da ne znaš dopovedati otroku, da med previjanjem nima kaj plezati naokrog, ampak pridno počakati, da bo oblečen?
Sprijazni se, da morajo v vrtcih imeti določen sistem, ki se mu morajo hočeš nočeš prilagoditi vsi, ker drugače pač ne gre, razen, če bi vsak otrok imel svojo vzgojiteljico. In še nikdar nisem slišala, da bi kdo umrl zaradi tega. Je neprijetno, tako za otroka in starše, ampak ni nič tako grozljivo katastrofalnega. Če želiš svojega mulčka pocrkljanega iz vseh strani, mu najemi privat varstvo, ker tudi v drugih vrtcih ni kdovekako drugače. Ravnateljica ti bo mogoče obljubila pogovor z vzgojiteljicama, vendar ne pričakuj preveč. Bolj verjetno je, da bodo vse skupaj zamahnile z roko, zavile z očmi in rekle ah, spet ena tečna.
Tudi moja prva izkušnja ob vstopu v vrtec moje enoletne hčerke je bila zelo slaba. Ne bom opisovala, kaj vse se je dogajalo, a že zelo kmalu sem videla (kot avtorica), da tako ne bo šlo.
Po dveh mesecih (bolj neobiskovanja vrtca kot obiskovanja, saj je imela neprestano razne viroze), sem hčer izpisala. Takorekoč čez noč sem poiskala zasebno individualno varstvo, hči je bila zdrava, zadovoljna in veliko je napredovala. Naslednje leto je bila prav tako doma z mano, saj sem bila na porodniškem dopustu z mlajšim otrokom.
V tem šolskem letu je s tremi leti ponovno šla v vrtec, a v drugo enoto. Tam se odlično počuti, z vstopom ni bilo nobenih težav, večinoma je zdrava, z obema vzgojiteljicama sem zelo zadovoljna.
Moje mnenje je, da enoletni otrok rabi toplino in občutek varnosti, ki mu ga človek, ki je svojega poklica naveličan, ne more dati.
Dejstvo je, da se večini tem vzgojiteljicam jebčka za vaše otroke. Če ni njihova kri jih pač tretirajo kot neke tretjerazredne otroke. Če bom sama kdaj imela otroke, jih sploh nikoli ne bi dajala v vrtec, tudi sama kot otrok me je pazila babica in nikoli mi ni bilo treba v vrtec. Bila sem normalno socializiran otrok tudi ob vstopu v prvi razred je potekalo vse normalno. Vrtci se mi zdi, da pozvročijo več škode kot koristi, sploh pa pri taki malih otrocih kot piše avtorica taki otroci res potrebujejo mamo in očeta ne pa neke tuje srake iz vrtcov, ki jih imajo za številke. Mogoče vrtec pride v poštev recimo eno leto pred vstopom v prvi razred drugače so pa otroci še premali, naj jih vzgajajo starši, če so jih rodili so tudi dolžni biti v njihovi družbi, če nimaš časa če ti job ne dopušča otrok enostavno nimaš.
proti in potem upam,da boš ti poskrbela za vse te otroke,ki so njihovi starši ostali doma in nimajo služb.Daj ne nakladaj,dandanes če nista obadva zaposlena teško shajajo,sicer pa že z dvema plačama marsikomu ni lepo,kaj šele z eno.Punca odrasti in nehaj sanjati,razen če si ena od tistih ki jim starši nudijo finančno varnost ali pa ima tvoj partner vsaj 2000e plače.Sploh ni nič narobe,če gre otrok v vrtec,kvečjemu je to pozitivno in to veliko bolj,kot če otrok ostane doma do 1.razreda.Otrok potrebuje družbo svojih vrstnikov.
Po moje tudi pretiravaš 🙂
Moji so zdaj že najstniki in ko danes gledam s te distance 10+ let, vem, da sem bila popolnoma enaka kot ti, delala popolnoma enako in razmišljala identično, ampak zdaj vem, da so me takrat vodila materinska čustva in da sem mislila, da če so meni moji otroci center sveta, da morajo biti vsakemu, ki pride v stik z njimi 🙂
Danes so vsi naši otroci razvajeni, to je dejstvo. Ga ni otroka, ki ne bi bil razvajen.
V vrtcu vzgojiteljice nimajo časa upoštevati vsako navado vsakega otroka, tam ni časa za individum, ker morajo obleči, previti, nahraniti, uspavati, previti, preobleči, nahraniti in spet in spet 13 otrok! Glej, 4 roke za 13 otrok. Verjemi, da je fizično naporno. Pride dan, ki je zoprn in je 13 otrok tečnih in cmeravih, poleg njih pa še dve vzgojiteljici in potem imaš cirkus. Pride pa tudi dan, ki je vesel, 13 zadovoljnih otrok in dve vzgojiteljici polni energije. To je življenje, ki je normalno, ampak novopečene mame tega nismo sposobne dojeti.
Za vzgojiteljice je to njihova služba. Si predstavljaš, da si vzgojiteljice dovolijo, da se čustveno navežejo na 13 otrok, čez nekaj let pa ti otroci gredo v šolo in so jim odvzeti? Ne gre. Si predstavljaš to čustveno bolečino? Jaz si jo zase sigurno ne bi želela. Ne moreš pričakovati od vzgojiteljic, da ljubijo vsakega malčka posebej, kot bi bil njihov lastni.
V vrtcu velja nek red in če se enmu dovoli, da se tega reda ne drži, se cel sistem podre. Meni osebno je bilo zelo všeč, da so tam vsi otroci enotni in se vsi držijo reda, pa čeprav je drugačen kot doma, verjemi, se prilagodijo en dva tri.
Glede trme pa, ja, vsi mi si rečemo, joj, je trmast, tak je kot jaz, buci muci… Vsi 12 mesečniki so taki in tvoj ni nobena posebnost. Preusmeri negativno trmo v pozitivno, ne dovoli, da ti zraste čez glavo, ker učiš ga zdaj, ne čez 10 let!
Dogodek z jokajočim otrokom bi tudi mene zbodel in tu bi reagirala in urgirala, je pa spet vprašanje, koliko je zares jokal in kako, so samo tvoja čustva vidlea hud jok ali je res hudo jokal – če je bil jok hud, bi urgirala.
Je bilo mišljeno ironično. Če ima toliko časa, da nadzira vzgojiteljice in potem cele romane piše po MONu, pa naj ima otroka doma in ne bo problemov.
Normalno je, da je vsakemu otroku hudo, ko gre prvič v vrtec in tudi vzgojiteljice niso vse zlate in oh in sploh. Pač takšno je življenje. Otrok bo malo jokal, potem pa se bo vklopil, kot se je še vsak.
Zakaj bi bili pa otroci, ki niso doma pri mamah travmatizirani in zblojeni? Večinoma jih ravno travmatizirane in zblojene mame take naredijo in ne vrtec.
Draga mama, plačaj zasebno varstvo pa bodo vsi problemi odpadli. Do 3 leta naj bo otrok v zasebnem varstvu, še bolje, ostani ti z njim! A da nimate dovolj denarja zato! Boste že morali stisniti zobe pa pas, saj gre za vaše sonce najsvetlejše.
Madona babe, pa saj niste normalne. Njenega edinega maltretirajo, drugih pa ne, a ne! Ker se svet ne vrti okoli njenega sončka, so pa zdaj vzgojiteljice krive. Zakaj ne bi vse mame vse dni čepele v skupini pa uvajale svoje otroke. S kakšno pravico bi nektere lahko to delale v nedogled.
Ali mislite mame, da drugi otroci ne bi radi imeli matere poleg vsak dan. Da tega tudi če so tako majhni ne vedo, da ima en privilegije, ker ima mamo tam v skupini! Ste na to, matere kure, ki tukaj zagovarjate vedenje, ki ni sprejemljivo za skupino, kdaj pomislile. Nikoli, a ne, ker gre samo za vas in vašega sončka. Ker vas razen vas nič drugega ne briga!
PS: če pišemo z velikimi črkami vpijemo!!
Prav imajo, da ne pustijo mamam prisotnosti v vrtcu. Kako bi se pa ti počutila če bi ti v službi eden skoz gledal pod prste kaj in kako delaš. Kot sova si jih ocenjevala kaj delajo in kaj govorijo. Moji so že veliki, v tistih časih ni bilo uvajanja. Smo jih pripeljali in pustili 9 ur tam. Pa zaradi tega niso imeli nekih travm ampak jim je bilo tam lepo.
Plačaj privat varstvo (ojoj varuška mu bo mogoče dajala tablete za spat) ali pa varuj sama.
Vzgojiteljice – pri njih je tako kot v vseh poklicih – kar nekaj {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je takšnih, ki ne bi smele opravljati takega poklica. Ampak bi ti svetovala ,da se ne ubadaš preveč s tem. Mogoče se s kako pogovoriš in poveš, da se ti to ne zdi prav … Čeprav jaz ne bi komplicirala, če so vzgojiteljice z izkušnjami, skrbeti za 10 – 14 otrok, starih eno leto, je pa tudi zelo težko. Če pomislim samo nase kako je bilo težko z eno..
Enkrat ti je tako na hitro rekla, da je razvajen in ti delas celo paniko in tu razlagas, da ni razvajen ampak le trmoglav, kot si bila sama kot otrok, pa navajas koliko literature si prebrala na temo otroka in ti ves vse o otrcih, zagotovo ne delas nic narobe. Imam obcutek, da si tako zakomplicirana, da vzgojitelici ze sedaj takoj na zacetku presedas. Jaz bi se zamislila nad sabo.
Ha, ha, ta je pa ena boljših! Da je moj sin razvajen, mi je prvič kliknilo, ko je imel 6 mesecev. Zdaj ima 3 leta in situacija se le postopno izboljšuje. Zdaj ima recimo obdobje, ko nas skuša vse po vrsti komandirati.
Me pa res zanima, kakšno bedasto literaturo prebiraš, da klatiš take neumnosti po forumih.