Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

rumenijo popki pri orhideji

Default avatar

tetka_3

Živjo!

Zanima me zakaj se dogaja, da popki rumenijo še preden se odprejo? Imam jih na okenski polici v kuhinji, kjer je jutranje sonce. Temperatura je pa vedno vsaj 20 stopinj. Občasno rosim po listim !

Prosim za pomoč !

Hvala in lep dan,

M.
Default avatar

Lorealka

Prepih?
Default avatar

tetka_3

Lorealka je napisal/a:
Prepih?
Ni prepiha !

lp
Default avatar

pojoča travca

Orhideje nikoli ne rosim, mogoče zato?
Default avatar

http://www.orhideje.org/modules/articles/article.php?id=18

Društvo
Kdo smo Statut in drugi akti društva
Dogodki Obvestila članom Izleti Predavanja Drugi dogodki
Časopis Epifit Nasveti Članki Strokovna literatura Nothogenus
Forum Galerija Spletne povezave

Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:


Ste izgubili geslo?

Registriraj se!

Išči na strani

Napredno iskanje


You can find here how to get rid of mice http://howtogetridofmicein.com/ the best solutions. And now on http://moleremovalat.com/ mole removal secrets for top results.
Epifit, December 2006
Posted on Mon 05 Mar 2007 (6561 reads)
Glasilo Društva ljubiteljev orhidej Slovenije

Nekaj predlogov izletov v 2007:

08.03. - 11.03.2007 - 28. Münchener Orchideenmarkt DOG-Gruppe München[/b] – Südbayern - Nemčija
17.03.-18.03.2007 - RHS London Orchid Show – V. Britanija
13.07.-16.07.2007 - Gentse Feesten 2007 Gent - Belgija
14.07 -23.09.2007 - Jubiläumsausstellung 50 let SOG Palais de Beaulieux, Lausanne - Švica

Epifit izdaja: DLOS Urednik: Tomaž Jevšnik - [email protected] - 041 848 458
Naslov društva: DLOS, Pri Andreji Schulz, Trebinjska 16, 1000 Ljubljana
Sponzorji: Ocean Orchids d.o.o.


Drage članice in člani DLOS-a! Andreja Schulz

Zopet je leto za nami in vesela sem, da smo si uspeli v letošnjem letu pridobiti zopet nekaj novega znanja, nekaj veselja in novih poznanstev tudi zaradi našega Društva. Za nami je prekrasna razstava na Evropski konferenci v Padovi, pa zopet razstava v Planegg-u in v jesenskem terminu, prečudovit »cvetoči« obisk pri Ocean Orchids v Dobrovniku in razstava v Budimpešti. Z nami je bilo tudi nekaj novih članov in občutek imam, da smo jih kar uspešno »okužili« z našimi lepotičkami. Vsaj odmevi kažejo na to, vi pa boste sami vedeli bolje, če nam je to zares uspelo. Nekaj članov je tudi dojelo, da orhideje bolje rastejo v kontroliranih pogojih in so pričeli graditi 'rastlinjačke', vitrine, zaprte prostore, z ogrevanjem, vlaženjem in umetno svetlobo. No, rezultati so tu in ni lepšega, kot pogledati lep cvetek na orhideji, ki jo je »težko« pripraviti do cvetenja.
Za leto 2007 sem nameravala pripraviti razstavo orhidej v Ljubljani, vendar sem, zaradi političnih razmer ( menjava na vodstvu občine), to idejo opustila in jo bomo morda realizirali v 2008. V letu 2006 nam je zmanjkalo časa za organizirana predavanja, za tekoče dopolnjevanje spletne stran. Izvedli pa smo nekaj srečanj (otvoritev orhidarija pri Andreji, ogled cvetoče stanhopeje pri Janku, obisk italijanskih orhidejarjev v Trevisu, obisk v Villa Manin, navezava stikov z avstrijskimi orhidejarji v Beljaku in Grazu, obisk predavanja dr. Niessen iz Kolumbije, izmenjava orhidej…) Marko se je lotil težkega razmnoževanja orhidej iz semena, vzgojo mladih sadik, redkih vrst orhidej iz “steklenic”, konstrukcije laminarja, Tomaž pa je zagnal proizvodnjo falenopsisov in kljub delu v rastlinjaku, izdal 2 številki Epifita.
Pravzaprav se je kar dogajalo in za leto 2007 obljubljam, da bom poskušala izpolniti vse nedokončano in pogruntati še kaj novega. Za vse to bom potrebovala vašo pomoč, v organizaciji, v delovanju društva in izvedbi. Hvala še enkrat vsem za dosedanjo pomoč in predvsem za izredno prijetna druženja, ki so v našem društvu res nekaj posebnega.
Prijeten Božič in veselo, zdravo in uspešno leto! Naj vam orhideje v 2007 rastejo še lepše!

Vaša Andreja Schulz.

Vodnik skozi težave pri vzgoji 1.del Marko Frank

1. Rastlina ne cveti
- Rastlina ima premalo svetlobe:
To je najpogostejši vzrok, da rastlina ne cveti, kadar jih gojimo v stanovanju. Rastlino je potrebno postaviti na svetlejše mesto, preko poletja lahko tudi na prosto, če rastlina to dovoljuje. V primeru, da uporabljamo umetno svetlobo rastline približamo viru svetlobe.
- Prenizko temperaturno nihanje:
Veliko orhidej zahteva temperaturno razliko med dnevom in nočjo (5-10 °C), v določenem obdobju, ki omogoča cvetenje. Orhidejo postavite bližje oknu, kjer je ponoči temperatura nižja, poleti odprite okno, pozimi znižajte termostat preko noči.
- Ekstremne temperature
Vzgoja 'hladnih' orhidej v toplem prostoru ali 'toplih' orhidej v hladnem prostoru, pogosto prepreči ali zakasni cvetenje, čeprav so rastline zdrave. Izberite vrste, ki ustrezajo vašim razmeram.
- Poškodovan koreninski sistem
Če so korenine poškodovane je razvoj zavrt ali se celo ustavi. Preverite substrat, če je prepojen, preperel, mazav…, rastlino presadite v svež substrat in ne zalivajte preveč. Lahko se zgodi, da na novo presajene zdrave rastline prvo leto ne bodo cvetele, dokler se ne privadijo-vrastejo.
- Nizka zračna vlaga
Vrste, ki izvirajo iz vlažnih gozdov zelo rade zaustavijo razvoj cvetnega stebla, če zračna vlaga za nekaj ur pade pod 60 %. Taka stebla je težko opaziti, ker se razvoj ustavi že v pazduhi lista.
- Prekomerno ali nezadostno gnojenje
Prekomerno gnojenje, še posebej ko poteka razvoj cvetnega stebla, lahko povzroči zastoj v razvoju ali kasneje odpadanje cvetnih popkov. V času rasti listov se priporoča uporaba gnojil z večjo koncentracijo dušika, v času razvoja svetnega stebla in med cvetenjem pa uporaba gnojil z več fosforja.
- Mlade rastline
Pred cvetenjem mora rastlina doseči določeno stopnjo razvoja. Da bo posejana rastlina zacvetela je potrebno dve do štiri leta.
- Genski problemi
Tu in tam, posebno pri rastlinah z obsežni sorodstvom se zgodi, da rastlina ne cveti primerno. V tem primeru se ne da storiti nič. Lahko pa se temu izognemo tako, da kupujemo rastline s cvetnim steblom.

2. Cvetni popki se posušijo in odpadejo
- Nerazviti cvetni popki postanejo rumeni in odpadejo
Cvetni popki lahko odpadejo zaradi mnogih razlogov, toda najpogostejši vzrok je nenadni šok ali sprememba. V primeru, da cvetni popki odpadejo, stebla dokler je zeleno, ni potrebno odrezati, lahko se razvije še kakšen cvet. Ob nakupu je potrebno rastlino primerno zaščititi, v hladnejšem obdobju se izogibajte naročanja po pošti. Da vitalna orhideja odvrže nekaj popkov, zlasti nekaj končnih, ni nič nenavadnega. Razvoj semenske kapsule je pogost vzrok za predčasno odpadanje. Ravno tako previsoke koncentracije soli, kot posledica prekomernega gnojenja, uporaba plinskih gorilnikov v rastlinjakih in bližina sadja povzroča večje koncentracije etilena, ki pospešuje staranje.

3. Na cvetnem steblu poganjajo nove rastline
- Neprimerna temperatura ali dolžina osvetlitve
Nekatere vrste; Dendrobium, Pleurothallis in Phalaenopsis pogosto razvijejo novo rastlino ali keiki. Občasni razvoj keiki-ja je nekaj normalnega, če pa se pojavlja samo vegetativna rast je najverjetnejši vzrok v premajhnem temperaturnem nihanju, neprimerni dolžini osvetlitve, ki omogoča razvoj cvetnega nastavka ali slabo stanje rastline.
- Slabo zdravstveno stanje in genske motnje
Razvoj prekomernega števila keiki-jev je lahko tudi posledica koreninskih poškodb ali slabe genske zasnove.

4. Zgubani listi (harmonika)
- Neprimerna oskrba z vodo ali prenizka zračna vlaga
Pri vrstah; Oncidium, Odontoglossum, Miltoniopsis in ostale orhidejah, ki imajo tanke liste, se pogosto dogaja, da se listi med razvojem gubajo. Vzrok je neprimerna oskrba z vodo, rast lista se ustavi in nato ponovno prične, list se med seboj zagozdijo. Nekatere vrste izločajo sladke izločke, ki od nizki zračni vlagi ali vedno suhih listih, se izloček posuši in onemogoča normalen razvoj lista. Težavo preprečimo z rednim zalivanjem, uporabo okrasnih lončkov (zadržujejo vlago), po potrebi izpiramo sladke izločke.

5. Listi rumenijo
- Naravno staranje
Če izvzamemo listopadne veste, Dendrobium tip nobile in Catesetum, listi na rastlini ostanejo vsaj leto dni, ponavadi dve do pet let, preden odpadejo. Posamezen rumen list na starejšem ali spodnjem delu rastline je nekaj normalnega. Vanda in Phalaenopsis list odvržejo ko korenina predre bazo lista.
- Pomanjkanje dušika
Rumenenje listov, tudi če ne odpadajo, je lahko znak za pomanjkanje dušika. Dušik je po rastlini lahko mobilen, zato se prvi znaki pojavijo na starejših listih.
- Preveč ali premalo vode
Če rastlina izgubi več listov, kot jih je sposobna razviti, je nekaj narobe. Najverjetnejši vzrok je pomanjkljiva oskrba z vodo ali problemi korenin, ki jih povzroča prekomerno zalivanje. Rastlina odvrže liste in tako zmanjšuje transpiracijsko površino.
- Bolezni korenin
Če se pseudobulbus ali mlad poganjek, domala preko noči porumeni je možen vzrok bakterijska ali glivična okužba. Okuženi del odrežemo in upamo na najboljše, orodje nato razkužimo.

Se nadaljuje…

Vir: Cullina W. 2004. Understanding orchids. Houghton Mifflin Company, New York.


Kapar Tomaž Jevšnik

Latinsko ime: obstaja veliko rodov (oglejte si jih na www.fito-info.bf.uni-lj.si). Angl. ime= scale insect, nemško ime= Schildlaus
So verjetno najbolj trdovratni škodljivci na orhidejah pa tudi drugih rastlinah. Zaradi značilnosti njihovega razvojnega cikla jih je zelo težko dovolj zgodaj zaznati in v celoti uničiti. Odrasle živali so zaščitene z voskasto 'kapo' s katero se uspešno upirajo dotikalnim insekticidom. Potrebna je uporaba sistemikov, ki pa so lahko za mnoge orhideje škodljivi - fitotoksični. V zgodnji fazi razvoja, ko so kaparji še mobilni, se podobno kot vataste uši namestijo v nedostopne dele rastline, kjer se neopaženi razmnožujejo, dokler jih ne moremo več spregledati. Najpogosteje jih v svojo zbirko vnesemo z rastlinami, ki smo jih dobili od prijateljev. Zaradi tako trdoživih škodljivcev kot je kapar, je pametno nove rastline pred vnosom v zbirko, kakšen dan opazovati. Po nekaj dnevni karanteni rastline temeljito pregledamo in sumljive ali napadene primerke raje zavržemo. Temeljit pregled rastlin pred nakupom oziroma vnosom je nujen preventivni ukrep. Sistemični insekticidi, ki jih pred uporabo zaradi fitotoksičnosti preizkusite na eni rastlini, vsaj začasno zatrejo njihovo razširjanje. Pri manjšem napadu jih odstranjujemo ročno z vatirano palčko in alkoholom.
Po vnosu v Evropo je bil tu skoraj pol stoletja eden najhujših škodljivcev sadnega drevja s statusom karantenskega škodljivca. Zdaj je bolj ali manj razširjen po vsej Evropi in bolj ali manj redni prebivalec sadnega in tudi gozdnega drevja. Ameriški kapar je zelo drobna žuželka, saj s ščitkom vred meri v premeru manj kot 2 milimetra. Večino življenja preživi pod kapičastim ščitkom prisesan na gostiteljskih rastlinah. Gibljejo se le ličinke, takoj ko se izležejo, in pa drobceni, s prostim očesom komaj vidni krilati samci. Ameriški kapar je eden redkih predstavnikov te skupine žuželk, pri katerih se ličinke izležejo iz jajčec že v telesu samice, tako da ta povrže žive ličinke, ki se takoj razselijo po bližnji okolici. Na leto razvije dva rodova, enega od konca maja do začetka avgusta, drugega pa od avgusta do maja naslednje leto.


Cycnoches herrenhusanum Jenny & G.A. Romero 1991 Andreja Schulz

Bilo je daljnjega leta 2003 v Planeggu blizu Münchena, ko sem kupila za bajno ceno (ne povem koliko) tole orhidejo, saj sem zasledila, da je odkrita šele nedavno. Vsa moja slaba vest, zaradi zapravljanja, je bila pozabljena, ko mi je drugo poletje zacvetela in prepričajte se na naslednji strani!

Nega:
Zalivanje: dokler bulbus ne požene vsaj 3 cm novega poganjka spomladi NIČ zalivanja, potem samo v substrat in šele, ko novi bulbus zraste do 10 cm ni več velike navarnosti za gnitje listne srčike - vršička. Še vedno moramo paziti, da bulbus ob substratu zvečer ne ostaja moker! Jeseni prično listi rumeneti, počasi odpadajo, zalivanje zmanjšujemo in rastlino naposled popolnoma osušimo do naslednje pomladi.

Gnojenje: pozimi nič, z rastjo novih bulbusov, spomladi, pa začnemo z gnojenjem in to kar s polovično koncentracijo (od tiste, ki je napisana na embalaži), saj so siknokesi zelo lačne orhideje

Temperatura: srednja - topla, Cycnoches ljubi toploto in takrat ga lahko tudi bolj gnojimo in zalivamo.

Svetloba: svetla senca, brez direktnih sončnih žarkov

Problemi: zaradi nežnih, tenkih listov je poleti večkrat žrtev rdečega pajka, ki ga lahko popolnoma zavre v razvoju, posledično ostanemo brez cvetov

Rastišče: Kolumbija in Ekvador na višini 800m


Cychnoches herrenhusanum (foto: A. Schulz)



Katleje Mojca Rehar Klančič



BLC. Hasinying 'Catherine Hakucho' (foto: Mojca Rehar Klančič)

Med ljubitelji orhidej je pri nas bolj malo takšnih, ki prisegajo na lepoto katlej. Delamo jim krivico, predvsem, ker jih ne poznamo dovolj dobro. Na našem tržišču jih srečamo zelo poredko, če pa že, so to hibridi brez imena. Nekomu, ki so ga orhideje šele uspele omrežiti ime samo res ne pove veliko, vendar postanemo natančnejši in bolj zahtevni, ko se naša zbirka veča. V Združenih državah Amerike so katleje čaščene, pogosto so še vedno sinonim za besedo orhideja. Ko opisujejo rastne potrebe vseh ostalih orhidej, se nanašajo prav na potrebe katlej. Zanimivo je, da se modne smernice orhidej spreminjajo podobno, kot se spreminjajo smernice modne industrije oblačil. Če spremljamo okus gojiteljev po različnih kontinentih, opazimo velike razlike. Če se za primer vrnem čez lužo, pred časom je bil poudarek križanj na velikosti cveta, seveda so iskali tudi intenzivne barve in primerno strukturo cveta. Žal so zanemarjali vonj, tako je večina velikocvetnih sort popolnoma brez njega. To so bili t.i. 'corsage flower', modni dodatek, ki ni smel manjkati na maturantski obleki. Rastline so bile velike, neprimerne za gojenje na okenski polici. Ljubitelji so jih želeli gojiti v svojih domovanjih, zato so se trendi obrnili. Vedno večji pomen imajo t.i. mini kalteje živahnih barv. Sreči jih vse več lepo diši. Že cvetek ali dva lahko napolnita sobo z vonjem, ki polepša dan.
Ko govorimo o hibridih ne smemo pozabiti, da so nastali s križanjem botaničnih vrst. Ob analizi rodovnika neke sorte pogosto ugotovimo, da vsebuje genetski material ogromnega števila botaničnih vrst. Zadeva se še bolj zakomplicira, ko ugotovimo, da v križanju niso bile uporabljene le rastline rodu Cattleya (v njem je približno 56 vrst), temveč tudi Brassavola (z odcepljenim rodom Ryncholaelia, skupaj približno 15 vrst), Laelia (več kot 75 vrst), Sophronitis (približno 6 vrst), Epidendrum (več kot 1000 vrst),…
Cattleya se izgovori katleja. John Lindley jih je leta 1824 imenoval v čast gospodu William-u Cattley-u (1788-1835), ki je bil eden prvih, ki je uspešno gojil epifitske orhideje v Angliji. Okoli leta 1818 mu je uspelo uspešno vzgojiti cvetočo Cattleya labiata, ki je bila baje prinešena iz Brazilije. Poudariti velja besedo uspešno, saj so Anglijo mnogi imenovali grobišče svetovne dediščine orhidej. Brezčutno ropanje in uničevanje narave, kulture tamkajšnjih prebivalcev zato, da je le zelo mali odstotek rastlin prispelo živih v Anglijo in tam v mukah propadlo. Za primer, na dražbi so brez vsakršnega pomisleka prodali človeško lobanjo, na kateri je rasla orhideja. Moledovanje sorodnikov ni prav nič pomagalo, če so želeli preživeti, so morali molčati. A to je tema za samostojen članek.
V grobem bi katleje lahko razdelili na 'bifoliate' (dvolistne), ki je obsežnejša skupina in 'unifoliate'(enolistne) ali 'labiate'. Rastline iz prve skupine imajo po dva lista (redko več ali manj), cvetovi so običajno manjši, številčnejši in močnejše strukture, kot cvetovi druge skupine. Rastline druge skupine razvijejo po en list na 'pseudobulb' in le enega oz. nekaj velikih cvetov v socvetju. Ime 'labiata' so dobile zaradi velike ustne, ki cvetu daje prav posebno noto. Le nekaj vrst, npr. Cattleya citrina ni mogoče razporediti v nobeno od dveh skupin.
Domovina katlej sta Srednja in Južna Amerika (Venezuela, Brazilija, Peru, Mehika, Argentina, Kolumbija, Panama,... ).



GOJENJE KATLEJ:

Svetloba:
Svetloba je najpomembnejši faktor za uspešno rast in cvetenje katlej, pa naj jih gojimo v stanovanju, zimskem vrtu ali rastlinjaku. Potrebujejo veliko svetlobe, vendar jih je potrebno zaščititi pred sončnimi ožigi. Če jih gojimo na okenski polici, smo pozorni predvsem v poletnih mesecih, ko so sončni žarki najmočnejši. Morda jih bo potrebno nekoliko odmakniti od okna ali zasenčiti z gostejšo zaveso ali napol spuščenimi roletami. Zimski vrt ali rastlinjak zasenčujemo na različne načine, z zasenčitvenimi mrežami ali raznimi nanosi na zunanjo površino. Če ob dotiku lista ugotovimo, da je rastlina pregreta, je skrajni čas, da ukrepamo. Listje mora imeti olivno zeleno barvo, če je barva svetlo zelena, skoraj rumena, je prav možno da je vzrok preveč svetlobe. Nasprotno, če je listje zelo temno zelene barve, morda celo rdečkasto, rastlina prejema premalo svetlobe. Tudi rast sama lahko kaže na pomanjkanje svetlobe. Rastlina, ki se nagiba proti viru svetlobe in se v končni fazi celo prevrne, jasno kaže, kje bi raje rasla. Marsikdaj je prav pomanjkanje svetlobe vzrok, da sicer zdrava katleja ne cveti. Naj omenim še trik, ki ga uporabljajo nekateri navdušenci, ki želijo pridelati bolj kvalitetne in številčne cvetove z namenom zmagovanja na raznih tekmovanjih. Rastlino v fazi rasti postavijo na prostor z manj svetlobe, tako ta razvije več listnega barvila, klorofila. Skrbno jo negujejo in obilno dognojujejo. Ko 'pseudobulbi' dosežejo primerno velikost, jih postavijo na močnejšo svetlobo. Povečano število klorofilih zrnc zdaj pospešeno prideluje snovi za obilnejše cvetenje. Dolžina dneva se tekom letnih časov spreminja, kar bistveno vpliva na cvetenje orhidej. Tako nekatere cvetijo pozimi, spet druge pomladi, poleti ali jeseni. So pa tudi takšne, ki so jih števila križanja 'zmedla' in cvetijo kadarkoli. Nekateri hibridi cvetijo celo dvakrat ali trikrat letno.

Temperatura:
Hibridi katlej so zelo lepo prilagojeni na temperature naših bivališč. Botanične vrste začetniku v stanovanju morda ne bodo dobro cvetele, saj nekatere potrebujejo obdobje mirovanja v hladnejšem okolju. Za odrasle rastline je potrebna razlika 8 do 11ºC med nočnimi in dnevnimi temperaturami. Dnevne temperature naj bi se gibale med 21 in 30ºC, nočne pa med 10 in 16ºC. Za kratko obdobje lahko preživijo celo temperature med 35 in 38ºC, vendar le ob primerno višji zračni vlagi, senčenju in povečanem zračenju. Sejančki in mlade rastlinice potrebujejo nekoliko višje temperature, kot odrasle rastline.

Zalivanje:
Če smo v dvomih, z zalivanjem raje počakajmo dan ali dva. Odrasle rastline, posajene v klasične organske mešanice namenjene katlejam naj bodo popolnoma suhe preden jih ponovno zalijemo. Seveda ne čakamo, da se 'pseudobulbi' nagrbančijo in listje postane mlahavo. Primerjajte težo sveže zalitega lončka in tistega, za katerega sumite, da potrebuje zalivanje oz. nekajminutno namakanje. Kmalu boste dobili občutek. Obstajajo sicer še druge tehnike, kot je zabadanje palčke v sredino lončka, a je to po moje popolnoma nesprejemljivo, saj z vsakim vbodom med korenine povzročimo precej poškodb, s tem pa legla bolezni. Prekomerno zalivanje ubije več orhidej, kot vse ostale gojitvene napake! Korenine zgnijejo, rastlina kaže znake pomanjkanja vode, veni. Začetnik še dodatno zaliva in povzroča še dodatno nepopravljivo škodo. V takem primeru je najboljše pustiti, da se substrat popolnoma presuši, rastlini pa pomagamo s povečano zračno vlago in čim pogostejšim škropljenjem. Vendar pozor, na listju in v listnih pazduhah, ki ostanejo ponoči mokre in v vodi se prav rade pojavijo bolezni. Listje naj gre v noč suho. Poskrbeti je potrebno za gibanje zraka v okolici listov, saj negiben zrak tudi pospešuje razvoj bolezni. Pogostost zalivanja je odvisna od marsičesa. Manj pogosto zalivanje potrebuje substrat, ki je sestavljen iz drobnejših koščkov, iz snovi, ki bolje zadržujejo vodo ali substrat, ki je že precej preperel. Tudi velikost lončka vpliva na pogostost zalivanja. Rastline posajene v večjih lončkih je potrebno zalivati bolj poredko. Rastline posajene v glinenih posodah je potrebno zalivati bolj pogosto, kot tiste posajene v plastičnih. Tu so še rastline posajene v viseče košare in pritrjene na koščke lubja ali plute, ki potrebujejo več nege. Rastline obešene s prostovisečimi koreninami potrebujejo največ nege in najvišjo zračno vlago.
Ko se rastni ciklus zaključi in je 'pseudobulbus' dovolj razvit se zalivanje začasno prekine, da rastlina dozori in razvije cvetne nastavke. Nato lahko začnemo spet zalivati. Manj zalivamo tudi v obdobju mirovanja. Sejančki in mlade rastlinice potrebujejo bolj konstantno zalivanje dokler ne odrastejo.
Voda za zalivanje naj bo mlačna, najbolje 1°C toplejša od okolja in nikakor ne hladnejša od 10ºC. Kvaliteta vode je zelo pomembna. Najboljši sta deževnica in voda pridobljena z visokotlačno ozmozo. Dodajati jima je potrebno za primerna gnojila, ki vsebujejo vse mikro in makroelemente, vitamine, po možnosti tudi nekatere hormone. Če imamo srečo in je naša vodovodna voda primerna, lahko uporabljamo kar to. Alternativa je destilirana voda. Poškodbe koreninskega sistema lahko povzroča voda, ki smo jo mehčali z dodatkom soli za mehčanje vode.

Zračna vlaga:
Zračna vlaga naj bo med 50 in 80%. Predvsem pozimi lahko prenizka zračna vlaga povzroča težave. Zvišamo jo lahko vsaj nekoliko tako, da lonček z rastlino postavimo na narobe obrnjen podstavek, vse skupaj pa postavimo v precej večji podstavek z višjim robom. Ko zalivamo, zalivamo zelo obilno, tako da voda iz lončka polni zunanji podstavek. Nikakor pa ne dolijemo toliko vode, da bi rastlina čepela v vodi. Istočasno spiramo substrat nabranih ostankov mineralnih gnojil, ki lahko precej poškodujejo korenine. Voda iz podstavka bo postopno izhlapevala in višala zračno vlago. Škropljenje listov rastlino res nekoliko osveži, čudežev pa ne dela. Če imamo resne težave in nam prostor to dovoljuje, so najbolj uporabni vlažilci zraka. V rastlinjaku pa nam je v veliko pomoč t.i. 'cooling system', kjer ventilator iz rastlinjaka odvaja zrak, nastala praznina pa se zapolni z zunanjim zrakom, ki pride v rastlinjak skozi satovje materiala namočenega z mrzlo vodo. Zrak se ob prehodu navlaži in ohladi.
Ob previsoki zračni vlagi se rade pojavljajo bolezni, kar preprečimo z intenzivno ventilacijo.



Naslednjič: dognojevanje in presajanje katlej.


Vanda Miss Joaquim – nacionalni cvet Singapurja Tomaž Jevšnik
Veliko držav, ki ležijo v tropskih krajih si je za svojo nacionalno rastlino izbralo botanično vrsto orhideje, ki je v njihovi okolici pogosta, znamenita ali pa preprosto najimenitnejša, med vsem rastlinjem. Med te države med drugimi spadajo Kostarika (Cattleya skinneri), Gvatemala (Lycaste skinneri 'alba'), Venezuela (Cattleya mossiae), Kolumbija (Cattleya trianae) in Singapur. Pri slednji je zanimivo dejstvo, da nacionalni ponos ne predstavlja avtohtona vrsta, ampak naravni križanec med dvema vrstama (V. hookeriana x V. teres). O tem, ali je vanda Miss Joaquim dejansko naravni križanec ali pa plod vrtnarske roke se že več kot 20 let vije ogorčena debata. Zgodba gre nekako takole:
Neko jutro okoli leta 1890 je gospa Agnes Joaquim stopila na svoj vrt v Singapurju in v gostem grmičevju bambusa zagledala rožnat cvet z ognjeno rumeno sredino. 36 letna priseljenka iz Armenije, ki je bila ljubiteljska vrtnarka je bila očarana in je nekaj let kasneje zanimivo orhidejo razkrila javnosti na cvetlični razstavi, kjer je nemudoma postala osrednja zanimivost. Zanjo je dobila celo 12 dolarjev nagrade, ker so jo spoznali za najzanimivejšo in najredkejšo orhidejo na razstavi. Zgodba ne bi bila nič posebnega, če ne bi leta 1981 ta hibrid kandidiral na seznamu za izbor nacionalne rastline Singapurja. Takrat se je začela polemika o tem ali je križanec dejansko plod njenega hibridiziranja ali pa je preprosto naravni križanec dveh vrst, kar v svetu orhidej, kjer meje med vrstami niso ostro zarisane, ni nobena redkost. Ker je Agnes Joaquim kmalu po razstavi , kjer je razkrila zanimivo orhidejo, umrla za rakom, se je o izvoru hibrida začela med strokovnjaki in 'poznavalci' razvnemati ostra debata, ki pa je nihče več ne more v celoti preveriti in potrditi. Glavna akterja spora sta Nadia Wright, raziskovalka armenske kulture v Singapurju in avtorica knjige ‘Respected Citizens: the History of Armenians in Singapore and Malaysia’ in Joseph Arditti, priznani ameriški orhidolog židovskega porekla, ki velja za enega najpomembnejših, še živečih avtoritet na tem področju. Ker je Dr. Arditti znan po svojem sodelovanju s priznanimi raziskovalci po celem svetu in natančnem znanstvenem pristopu, se je splošno mnenje v zadnjih letih dejansko prevesilo v njegovo verzijo resnice. Kakorkoli, zanimivo dejstvo je, da je rastlina, ki so jo Singapurci soglasno sprejeli za svoj simbol križanec in ne vrsta, kar je unikatni primer v svetu.

BLABLA
Vse predloge, mnenja in vprašanja lahko sporočite na naslov, spletno stran ali E-mail, ki sta objavljena na naslovnici. Bodoči člani lahko na ta način pošljejo svoj naslov na katerega bodo dobivali vso pošto in seveda položnico.

www.darwin-online.org.uk - dobra novica za tiste, ki vam angleščina ne dela težav in vas podrobneje zanima delo tega velikana znanosti. Z oktobrom so vsa dela očeta evolucijske teorije na voljo na spletni strani v elektronski obliki. Brezplačno se lahko potikate po virtualni knjižnici in listate po celotni bibliografiji, kritikah in obsežni biografiji, kar skupaj obsega 50.000 strani teksta in več kot 40.000 slik. Med Darwinovimi manj znanimi deli je tudi knjiga, ki je v celoti posvečena orhidejam. Te so Darwina očarale predvsem zaradi kompleksnosti opraševalnih mehanizmov. Naslov te knjige je 'The Various Contrivances by Which Orchids are Fertilised by Insects'. Avtorji si zaslužijo vse pohvale za trud pri zbiranju gradiva in izdelavi te uporabne spletne strani.

www.vivaria.nl – na tej spletni strani lahko najdete vse potrebno za izdelavo domašega koščka pragozda. Podjetje prodaja specializirane pripomočke za nadzor vlage, temperature, svetlobe itd… So eno redkih 'resnih' podjetij, ki je ta hobi dvignilo na novo raven. Po fotografijah na spletni strani lahko vidite, da se lotevajo ogromnih projektov na javnih prostorih, kot tudi majhnih privatnih-domačih vivarijev, ki lahko poleg rastlin gostijo tudi živali, kot so ribe, žabe in plazilce. Podjetje Ocean Orchids d.o.o. je njihov uradni zastopnik za Slovenijo.

Če ste na spletu našli kakšno zanimivo stran in bi o tem želeli obvestiti ostale člane društva, vas pozivam, da svoje predloge čimprej sporočite na [email protected] . Dodajte naslov strani in kratek opis s čimer boste pomagali ohraniti to rubriko svežo in zanimivo!
Index :: Print

(c) 2005 Društvo ljubiteljev orhidej Slovenija - All rights reserved.
Default avatar

malaPika

hvala za te nasvete, se držim tega pa vseeno ne cveti, list je naredila in pol nič :S
Default avatar

tetka_3

http://www.orhideje.org/modules/articles/article.php?id=18 je napisal/a:
Društvo
Kdo smo Statut in drugi akti društva
Dogodki Obvestila članom Izleti Predavanja Drugi dogodki
Časopis Epifit Nasveti Članki Strokovna literatura Nothogenus
Forum Galerija Spletne povezave

Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:


Ste izgubili geslo?

Registriraj se!

Išči na strani

Napredno iskanje


You can find here how to get rid of mice http://howtogetridofmicein.com/ the best solutions. And now on http://moleremovalat.com/ mole removal secrets for top results.
Epifit, December 2006
Posted on Mon 05 Mar 2007 (6561 reads)
Glasilo Društva ljubiteljev orhidej Slovenije

Nekaj predlogov izletov v 2007:

08.03. - 11.03.2007 - 28. Münchener Orchideenmarkt DOG-Gruppe München[/b] – Südbayern - Nemčija
17.03.-18.03.2007 - RHS London Orchid Show – V. Britanija
13.07.-16.07.2007 - Gentse Feesten 2007 Gent - Belgija
14.07 -23.09.2007 - Jubiläumsausstellung 50 let SOG Palais de Beaulieux, Lausanne - Švica

Epifit izdaja: DLOS Urednik: Tomaž Jevšnik - [email protected] - 041 848 458
Naslov društva: DLOS, Pri Andreji Schulz, Trebinjska 16, 1000 Ljubljana
Sponzorji: Ocean Orchids d.o.o.


Drage članice in člani DLOS-a! Andreja Schulz

Zopet je leto za nami in vesela sem, da smo si uspeli v letošnjem letu pridobiti zopet nekaj novega znanja, nekaj veselja in novih poznanstev tudi zaradi našega Društva. Za nami je prekrasna razstava na Evropski konferenci v Padovi, pa zopet razstava v Planegg-u in v jesenskem terminu, prečudovit »cvetoči« obisk pri Ocean Orchids v Dobrovniku in razstava v Budimpešti. Z nami je bilo tudi nekaj novih članov in občutek imam, da smo jih kar uspešno »okužili« z našimi lepotičkami. Vsaj odmevi kažejo na to, vi pa boste sami vedeli bolje, če nam je to zares uspelo. Nekaj članov je tudi dojelo, da orhideje bolje rastejo v kontroliranih pogojih in so pričeli graditi 'rastlinjačke', vitrine, zaprte prostore, z ogrevanjem, vlaženjem in umetno svetlobo. No, rezultati so tu in ni lepšega, kot pogledati lep cvetek na orhideji, ki jo je »težko« pripraviti do cvetenja.
Za leto 2007 sem nameravala pripraviti razstavo orhidej v Ljubljani, vendar sem, zaradi političnih razmer ( menjava na vodstvu občine), to idejo opustila in jo bomo morda realizirali v 2008. V letu 2006 nam je zmanjkalo časa za organizirana predavanja, za tekoče dopolnjevanje spletne stran. Izvedli pa smo nekaj srečanj (otvoritev orhidarija pri Andreji, ogled cvetoče stanhopeje pri Janku, obisk italijanskih orhidejarjev v Trevisu, obisk v Villa Manin, navezava stikov z avstrijskimi orhidejarji v Beljaku in Grazu, obisk predavanja dr. Niessen iz Kolumbije, izmenjava orhidej…) Marko se je lotil težkega razmnoževanja orhidej iz semena, vzgojo mladih sadik, redkih vrst orhidej iz “steklenic”, konstrukcije laminarja, Tomaž pa je zagnal proizvodnjo falenopsisov in kljub delu v rastlinjaku, izdal 2 številki Epifita.
Pravzaprav se je kar dogajalo in za leto 2007 obljubljam, da bom poskušala izpolniti vse nedokončano in pogruntati še kaj novega. Za vse to bom potrebovala vašo pomoč, v organizaciji, v delovanju društva in izvedbi. Hvala še enkrat vsem za dosedanjo pomoč in predvsem za izredno prijetna druženja, ki so v našem društvu res nekaj posebnega.
Prijeten Božič in veselo, zdravo in uspešno leto! Naj vam orhideje v 2007 rastejo še lepše!

Vaša Andreja Schulz.

Vodnik skozi težave pri vzgoji 1.del Marko Frank

1. Rastlina ne cveti
- Rastlina ima premalo svetlobe:
To je najpogostejši vzrok, da rastlina ne cveti, kadar jih gojimo v stanovanju. Rastlino je potrebno postaviti na svetlejše mesto, preko poletja lahko tudi na prosto, če rastlina to dovoljuje. V primeru, da uporabljamo umetno svetlobo rastline približamo viru svetlobe.
- Prenizko temperaturno nihanje:
Veliko orhidej zahteva temperaturno razliko med dnevom in nočjo (5-10 °C), v določenem obdobju, ki omogoča cvetenje. Orhidejo postavite bližje oknu, kjer je ponoči temperatura nižja, poleti odprite okno, pozimi znižajte termostat preko noči.
- Ekstremne temperature
Vzgoja 'hladnih' orhidej v toplem prostoru ali 'toplih' orhidej v hladnem prostoru, pogosto prepreči ali zakasni cvetenje, čeprav so rastline zdrave. Izberite vrste, ki ustrezajo vašim razmeram.
- Poškodovan koreninski sistem
Če so korenine poškodovane je razvoj zavrt ali se celo ustavi. Preverite substrat, če je prepojen, preperel, mazav…, rastlino presadite v svež substrat in ne zalivajte preveč. Lahko se zgodi, da na novo presajene zdrave rastline prvo leto ne bodo cvetele, dokler se ne privadijo-vrastejo.
- Nizka zračna vlaga
Vrste, ki izvirajo iz vlažnih gozdov zelo rade zaustavijo razvoj cvetnega stebla, če zračna vlaga za nekaj ur pade pod 60 %. Taka stebla je težko opaziti, ker se razvoj ustavi že v pazduhi lista.
- Prekomerno ali nezadostno gnojenje
Prekomerno gnojenje, še posebej ko poteka razvoj cvetnega stebla, lahko povzroči zastoj v razvoju ali kasneje odpadanje cvetnih popkov. V času rasti listov se priporoča uporaba gnojil z večjo koncentracijo dušika, v času razvoja svetnega stebla in med cvetenjem pa uporaba gnojil z več fosforja.
- Mlade rastline
Pred cvetenjem mora rastlina doseči določeno stopnjo razvoja. Da bo posejana rastlina zacvetela je potrebno dve do štiri leta.
- Genski problemi
Tu in tam, posebno pri rastlinah z obsežni sorodstvom se zgodi, da rastlina ne cveti primerno. V tem primeru se ne da storiti nič. Lahko pa se temu izognemo tako, da kupujemo rastline s cvetnim steblom.

2. Cvetni popki se posušijo in odpadejo
- Nerazviti cvetni popki postanejo rumeni in odpadejo
Cvetni popki lahko odpadejo zaradi mnogih razlogov, toda najpogostejši vzrok je nenadni šok ali sprememba. V primeru, da cvetni popki odpadejo, stebla dokler je zeleno, ni potrebno odrezati, lahko se razvije še kakšen cvet. Ob nakupu je potrebno rastlino primerno zaščititi, v hladnejšem obdobju se izogibajte naročanja po pošti. Da vitalna orhideja odvrže nekaj popkov, zlasti nekaj končnih, ni nič nenavadnega. Razvoj semenske kapsule je pogost vzrok za predčasno odpadanje. Ravno tako previsoke koncentracije soli, kot posledica prekomernega gnojenja, uporaba plinskih gorilnikov v rastlinjakih in bližina sadja povzroča večje koncentracije etilena, ki pospešuje staranje.

3. Na cvetnem steblu poganjajo nove rastline
- Neprimerna temperatura ali dolžina osvetlitve
Nekatere vrste; Dendrobium, Pleurothallis in Phalaenopsis pogosto razvijejo novo rastlino ali keiki. Občasni razvoj keiki-ja je nekaj normalnega, če pa se pojavlja samo vegetativna rast je najverjetnejši vzrok v premajhnem temperaturnem nihanju, neprimerni dolžini osvetlitve, ki omogoča razvoj cvetnega nastavka ali slabo stanje rastline.
- Slabo zdravstveno stanje in genske motnje
Razvoj prekomernega števila keiki-jev je lahko tudi posledica koreninskih poškodb ali slabe genske zasnove.

4. Zgubani listi (harmonika)
- Neprimerna oskrba z vodo ali prenizka zračna vlaga
Pri vrstah; Oncidium, Odontoglossum, Miltoniopsis in ostale orhidejah, ki imajo tanke liste, se pogosto dogaja, da se listi med razvojem gubajo. Vzrok je neprimerna oskrba z vodo, rast lista se ustavi in nato ponovno prične, list se med seboj zagozdijo. Nekatere vrste izločajo sladke izločke, ki od nizki zračni vlagi ali vedno suhih listih, se izloček posuši in onemogoča normalen razvoj lista. Težavo preprečimo z rednim zalivanjem, uporabo okrasnih lončkov (zadržujejo vlago), po potrebi izpiramo sladke izločke.

5. Listi rumenijo
- Naravno staranje
Če izvzamemo listopadne veste, Dendrobium tip nobile in Catesetum, listi na rastlini ostanejo vsaj leto dni, ponavadi dve do pet let, preden odpadejo. Posamezen rumen list na starejšem ali spodnjem delu rastline je nekaj normalnega. Vanda in Phalaenopsis list odvržejo ko korenina predre bazo lista.
- Pomanjkanje dušika
Rumenenje listov, tudi če ne odpadajo, je lahko znak za pomanjkanje dušika. Dušik je po rastlini lahko mobilen, zato se prvi znaki pojavijo na starejših listih.
- Preveč ali premalo vode
Če rastlina izgubi več listov, kot jih je sposobna razviti, je nekaj narobe. Najverjetnejši vzrok je pomanjkljiva oskrba z vodo ali problemi korenin, ki jih povzroča prekomerno zalivanje. Rastlina odvrže liste in tako zmanjšuje transpiracijsko površino.
- Bolezni korenin
Če se pseudobulbus ali mlad poganjek, domala preko noči porumeni je možen vzrok bakterijska ali glivična okužba. Okuženi del odrežemo in upamo na najboljše, orodje nato razkužimo.

Se nadaljuje…

Vir: Cullina W. 2004. Understanding orchids. Houghton Mifflin Company, New York.


Kapar Tomaž Jevšnik

Latinsko ime: obstaja veliko rodov (oglejte si jih na www.fito-info.bf.uni-lj.si). Angl. ime= scale insect, nemško ime= Schildlaus
So verjetno najbolj trdovratni škodljivci na orhidejah pa tudi drugih rastlinah. Zaradi značilnosti njihovega razvojnega cikla jih je zelo težko dovolj zgodaj zaznati in v celoti uničiti. Odrasle živali so zaščitene z voskasto 'kapo' s katero se uspešno upirajo dotikalnim insekticidom. Potrebna je uporaba sistemikov, ki pa so lahko za mnoge orhideje škodljivi - fitotoksični. V zgodnji fazi razvoja, ko so kaparji še mobilni, se podobno kot vataste uši namestijo v nedostopne dele rastline, kjer se neopaženi razmnožujejo, dokler jih ne moremo več spregledati. Najpogosteje jih v svojo zbirko vnesemo z rastlinami, ki smo jih dobili od prijateljev. Zaradi tako trdoživih škodljivcev kot je kapar, je pametno nove rastline pred vnosom v zbirko, kakšen dan opazovati. Po nekaj dnevni karanteni rastline temeljito pregledamo in sumljive ali napadene primerke raje zavržemo. Temeljit pregled rastlin pred nakupom oziroma vnosom je nujen preventivni ukrep. Sistemični insekticidi, ki jih pred uporabo zaradi fitotoksičnosti preizkusite na eni rastlini, vsaj začasno zatrejo njihovo razširjanje. Pri manjšem napadu jih odstranjujemo ročno z vatirano palčko in alkoholom.
Po vnosu v Evropo je bil tu skoraj pol stoletja eden najhujših škodljivcev sadnega drevja s statusom karantenskega škodljivca. Zdaj je bolj ali manj razširjen po vsej Evropi in bolj ali manj redni prebivalec sadnega in tudi gozdnega drevja. Ameriški kapar je zelo drobna žuželka, saj s ščitkom vred meri v premeru manj kot 2 milimetra. Večino življenja preživi pod kapičastim ščitkom prisesan na gostiteljskih rastlinah. Gibljejo se le ličinke, takoj ko se izležejo, in pa drobceni, s prostim očesom komaj vidni krilati samci. Ameriški kapar je eden redkih predstavnikov te skupine žuželk, pri katerih se ličinke izležejo iz jajčec že v telesu samice, tako da ta povrže žive ličinke, ki se takoj razselijo po bližnji okolici. Na leto razvije dva rodova, enega od konca maja do začetka avgusta, drugega pa od avgusta do maja naslednje leto.


Cycnoches herrenhusanum Jenny & G.A. Romero 1991 Andreja Schulz

Bilo je daljnjega leta 2003 v Planeggu blizu Münchena, ko sem kupila za bajno ceno (ne povem koliko) tole orhidejo, saj sem zasledila, da je odkrita šele nedavno. Vsa moja slaba vest, zaradi zapravljanja, je bila pozabljena, ko mi je drugo poletje zacvetela in prepričajte se na naslednji strani!

Nega:
Zalivanje: dokler bulbus ne požene vsaj 3 cm novega poganjka spomladi NIČ zalivanja, potem samo v substrat in šele, ko novi bulbus zraste do 10 cm ni več velike navarnosti za gnitje listne srčike - vršička. Še vedno moramo paziti, da bulbus ob substratu zvečer ne ostaja moker! Jeseni prično listi rumeneti, počasi odpadajo, zalivanje zmanjšujemo in rastlino naposled popolnoma osušimo do naslednje pomladi.

Gnojenje: pozimi nič, z rastjo novih bulbusov, spomladi, pa začnemo z gnojenjem in to kar s polovično koncentracijo (od tiste, ki je napisana na embalaži), saj so siknokesi zelo lačne orhideje

Temperatura: srednja - topla, Cycnoches ljubi toploto in takrat ga lahko tudi bolj gnojimo in zalivamo.

Svetloba: svetla senca, brez direktnih sončnih žarkov

Problemi: zaradi nežnih, tenkih listov je poleti večkrat žrtev rdečega pajka, ki ga lahko popolnoma zavre v razvoju, posledično ostanemo brez cvetov

Rastišče: Kolumbija in Ekvador na višini 800m


Cychnoches herrenhusanum (foto: A. Schulz)



Katleje Mojca Rehar Klančič



BLC. Hasinying 'Catherine Hakucho' (foto: Mojca Rehar Klančič)

Med ljubitelji orhidej je pri nas bolj malo takšnih, ki prisegajo na lepoto katlej. Delamo jim krivico, predvsem, ker jih ne poznamo dovolj dobro. Na našem tržišču jih srečamo zelo poredko, če pa že, so to hibridi brez imena. Nekomu, ki so ga orhideje šele uspele omrežiti ime samo res ne pove veliko, vendar postanemo natančnejši in bolj zahtevni, ko se naša zbirka veča. V Združenih državah Amerike so katleje čaščene, pogosto so še vedno sinonim za besedo orhideja. Ko opisujejo rastne potrebe vseh ostalih orhidej, se nanašajo prav na potrebe katlej. Zanimivo je, da se modne smernice orhidej spreminjajo podobno, kot se spreminjajo smernice modne industrije oblačil. Če spremljamo okus gojiteljev po različnih kontinentih, opazimo velike razlike. Če se za primer vrnem čez lužo, pred časom je bil poudarek križanj na velikosti cveta, seveda so iskali tudi intenzivne barve in primerno strukturo cveta. Žal so zanemarjali vonj, tako je večina velikocvetnih sort popolnoma brez njega. To so bili t.i. 'corsage flower', modni dodatek, ki ni smel manjkati na maturantski obleki. Rastline so bile velike, neprimerne za gojenje na okenski polici. Ljubitelji so jih želeli gojiti v svojih domovanjih, zato so se trendi obrnili. Vedno večji pomen imajo t.i. mini kalteje živahnih barv. Sreči jih vse več lepo diši. Že cvetek ali dva lahko napolnita sobo z vonjem, ki polepša dan.
Ko govorimo o hibridih ne smemo pozabiti, da so nastali s križanjem botaničnih vrst. Ob analizi rodovnika neke sorte pogosto ugotovimo, da vsebuje genetski material ogromnega števila botaničnih vrst. Zadeva se še bolj zakomplicira, ko ugotovimo, da v križanju niso bile uporabljene le rastline rodu Cattleya (v njem je približno 56 vrst), temveč tudi Brassavola (z odcepljenim rodom Ryncholaelia, skupaj približno 15 vrst), Laelia (več kot 75 vrst), Sophronitis (približno 6 vrst), Epidendrum (več kot 1000 vrst),…
Cattleya se izgovori katleja. John Lindley jih je leta 1824 imenoval v čast gospodu William-u Cattley-u (1788-1835), ki je bil eden prvih, ki je uspešno gojil epifitske orhideje v Angliji. Okoli leta 1818 mu je uspelo uspešno vzgojiti cvetočo Cattleya labiata, ki je bila baje prinešena iz Brazilije. Poudariti velja besedo uspešno, saj so Anglijo mnogi imenovali grobišče svetovne dediščine orhidej. Brezčutno ropanje in uničevanje narave, kulture tamkajšnjih prebivalcev zato, da je le zelo mali odstotek rastlin prispelo živih v Anglijo in tam v mukah propadlo. Za primer, na dražbi so brez vsakršnega pomisleka prodali človeško lobanjo, na kateri je rasla orhideja. Moledovanje sorodnikov ni prav nič pomagalo, če so želeli preživeti, so morali molčati. A to je tema za samostojen članek.
V grobem bi katleje lahko razdelili na 'bifoliate' (dvolistne), ki je obsežnejša skupina in 'unifoliate'(enolistne) ali 'labiate'. Rastline iz prve skupine imajo po dva lista (redko več ali manj), cvetovi so običajno manjši, številčnejši in močnejše strukture, kot cvetovi druge skupine. Rastline druge skupine razvijejo po en list na 'pseudobulb' in le enega oz. nekaj velikih cvetov v socvetju. Ime 'labiata' so dobile zaradi velike ustne, ki cvetu daje prav posebno noto. Le nekaj vrst, npr. Cattleya citrina ni mogoče razporediti v nobeno od dveh skupin.
Domovina katlej sta Srednja in Južna Amerika (Venezuela, Brazilija, Peru, Mehika, Argentina, Kolumbija, Panama,... ).



GOJENJE KATLEJ:

Svetloba:
Svetloba je najpomembnejši faktor za uspešno rast in cvetenje katlej, pa naj jih gojimo v stanovanju, zimskem vrtu ali rastlinjaku. Potrebujejo veliko svetlobe, vendar jih je potrebno zaščititi pred sončnimi ožigi. Če jih gojimo na okenski polici, smo pozorni predvsem v poletnih mesecih, ko so sončni žarki najmočnejši. Morda jih bo potrebno nekoliko odmakniti od okna ali zasenčiti z gostejšo zaveso ali napol spuščenimi roletami. Zimski vrt ali rastlinjak zasenčujemo na različne načine, z zasenčitvenimi mrežami ali raznimi nanosi na zunanjo površino. Če ob dotiku lista ugotovimo, da je rastlina pregreta, je skrajni čas, da ukrepamo. Listje mora imeti olivno zeleno barvo, če je barva svetlo zelena, skoraj rumena, je prav možno da je vzrok preveč svetlobe. Nasprotno, če je listje zelo temno zelene barve, morda celo rdečkasto, rastlina prejema premalo svetlobe. Tudi rast sama lahko kaže na pomanjkanje svetlobe. Rastlina, ki se nagiba proti viru svetlobe in se v končni fazi celo prevrne, jasno kaže, kje bi raje rasla. Marsikdaj je prav pomanjkanje svetlobe vzrok, da sicer zdrava katleja ne cveti. Naj omenim še trik, ki ga uporabljajo nekateri navdušenci, ki želijo pridelati bolj kvalitetne in številčne cvetove z namenom zmagovanja na raznih tekmovanjih. Rastlino v fazi rasti postavijo na prostor z manj svetlobe, tako ta razvije več listnega barvila, klorofila. Skrbno jo negujejo in obilno dognojujejo. Ko 'pseudobulbi' dosežejo primerno velikost, jih postavijo na močnejšo svetlobo. Povečano število klorofilih zrnc zdaj pospešeno prideluje snovi za obilnejše cvetenje. Dolžina dneva se tekom letnih časov spreminja, kar bistveno vpliva na cvetenje orhidej. Tako nekatere cvetijo pozimi, spet druge pomladi, poleti ali jeseni. So pa tudi takšne, ki so jih števila križanja 'zmedla' in cvetijo kadarkoli. Nekateri hibridi cvetijo celo dvakrat ali trikrat letno.

Temperatura:
Hibridi katlej so zelo lepo prilagojeni na temperature naših bivališč. Botanične vrste začetniku v stanovanju morda ne bodo dobro cvetele, saj nekatere potrebujejo obdobje mirovanja v hladnejšem okolju. Za odrasle rastline je potrebna razlika 8 do 11ºC med nočnimi in dnevnimi temperaturami. Dnevne temperature naj bi se gibale med 21 in 30ºC, nočne pa med 10 in 16ºC. Za kratko obdobje lahko preživijo celo temperature med 35 in 38ºC, vendar le ob primerno višji zračni vlagi, senčenju in povečanem zračenju. Sejančki in mlade rastlinice potrebujejo nekoliko višje temperature, kot odrasle rastline.

Zalivanje:
Če smo v dvomih, z zalivanjem raje počakajmo dan ali dva. Odrasle rastline, posajene v klasične organske mešanice namenjene katlejam naj bodo popolnoma suhe preden jih ponovno zalijemo. Seveda ne čakamo, da se 'pseudobulbi' nagrbančijo in listje postane mlahavo. Primerjajte težo sveže zalitega lončka in tistega, za katerega sumite, da potrebuje zalivanje oz. nekajminutno namakanje. Kmalu boste dobili občutek. Obstajajo sicer še druge tehnike, kot je zabadanje palčke v sredino lončka, a je to po moje popolnoma nesprejemljivo, saj z vsakim vbodom med korenine povzročimo precej poškodb, s tem pa legla bolezni. Prekomerno zalivanje ubije več orhidej, kot vse ostale gojitvene napake! Korenine zgnijejo, rastlina kaže znake pomanjkanja vode, veni. Začetnik še dodatno zaliva in povzroča še dodatno nepopravljivo škodo. V takem primeru je najboljše pustiti, da se substrat popolnoma presuši, rastlini pa pomagamo s povečano zračno vlago in čim pogostejšim škropljenjem. Vendar pozor, na listju in v listnih pazduhah, ki ostanejo ponoči mokre in v vodi se prav rade pojavijo bolezni. Listje naj gre v noč suho. Poskrbeti je potrebno za gibanje zraka v okolici listov, saj negiben zrak tudi pospešuje razvoj bolezni. Pogostost zalivanja je odvisna od marsičesa. Manj pogosto zalivanje potrebuje substrat, ki je sestavljen iz drobnejših koščkov, iz snovi, ki bolje zadržujejo vodo ali substrat, ki je že precej preperel. Tudi velikost lončka vpliva na pogostost zalivanja. Rastline posajene v večjih lončkih je potrebno zalivati bolj poredko. Rastline posajene v glinenih posodah je potrebno zalivati bolj pogosto, kot tiste posajene v plastičnih. Tu so še rastline posajene v viseče košare in pritrjene na koščke lubja ali plute, ki potrebujejo več nege. Rastline obešene s prostovisečimi koreninami potrebujejo največ nege in najvišjo zračno vlago.
Ko se rastni ciklus zaključi in je 'pseudobulbus' dovolj razvit se zalivanje začasno prekine, da rastlina dozori in razvije cvetne nastavke. Nato lahko začnemo spet zalivati. Manj zalivamo tudi v obdobju mirovanja. Sejančki in mlade rastlinice potrebujejo bolj konstantno zalivanje dokler ne odrastejo.
Voda za zalivanje naj bo mlačna, najbolje 1°C toplejša od okolja in nikakor ne hladnejša od 10ºC. Kvaliteta vode je zelo pomembna. Najboljši sta deževnica in voda pridobljena z visokotlačno ozmozo. Dodajati jima je potrebno za primerna gnojila, ki vsebujejo vse mikro in makroelemente, vitamine, po možnosti tudi nekatere hormone. Če imamo srečo in je naša vodovodna voda primerna, lahko uporabljamo kar to. Alternativa je destilirana voda. Poškodbe koreninskega sistema lahko povzroča voda, ki smo jo mehčali z dodatkom soli za mehčanje vode.

Zračna vlaga:
Zračna vlaga naj bo med 50 in 80%. Predvsem pozimi lahko prenizka zračna vlaga povzroča težave. Zvišamo jo lahko vsaj nekoliko tako, da lonček z rastlino postavimo na narobe obrnjen podstavek, vse skupaj pa postavimo v precej večji podstavek z višjim robom. Ko zalivamo, zalivamo zelo obilno, tako da voda iz lončka polni zunanji podstavek. Nikakor pa ne dolijemo toliko vode, da bi rastlina čepela v vodi. Istočasno spiramo substrat nabranih ostankov mineralnih gnojil, ki lahko precej poškodujejo korenine. Voda iz podstavka bo postopno izhlapevala in višala zračno vlago. Škropljenje listov rastlino res nekoliko osveži, čudežev pa ne dela. Če imamo resne težave in nam prostor to dovoljuje, so najbolj uporabni vlažilci zraka. V rastlinjaku pa nam je v veliko pomoč t.i. 'cooling system', kjer ventilator iz rastlinjaka odvaja zrak, nastala praznina pa se zapolni z zunanjim zrakom, ki pride v rastlinjak skozi satovje materiala namočenega z mrzlo vodo. Zrak se ob prehodu navlaži in ohladi.
Ob previsoki zračni vlagi se rade pojavljajo bolezni, kar preprečimo z intenzivno ventilacijo.



Naslednjič: dognojevanje in presajanje katlej.


Vanda Miss Joaquim – nacionalni cvet Singapurja Tomaž Jevšnik
Veliko držav, ki ležijo v tropskih krajih si je za svojo nacionalno rastlino izbralo botanično vrsto orhideje, ki je v njihovi okolici pogosta, znamenita ali pa preprosto najimenitnejša, med vsem rastlinjem. Med te države med drugimi spadajo Kostarika (Cattleya skinneri), Gvatemala (Lycaste skinneri 'alba'), Venezuela (Cattleya mossiae), Kolumbija (Cattleya trianae) in Singapur. Pri slednji je zanimivo dejstvo, da nacionalni ponos ne predstavlja avtohtona vrsta, ampak naravni križanec med dvema vrstama (V. hookeriana x V. teres). O tem, ali je vanda Miss Joaquim dejansko naravni križanec ali pa plod vrtnarske roke se že več kot 20 let vije ogorčena debata. Zgodba gre nekako takole:
Neko jutro okoli leta 1890 je gospa Agnes Joaquim stopila na svoj vrt v Singapurju in v gostem grmičevju bambusa zagledala rožnat cvet z ognjeno rumeno sredino. 36 letna priseljenka iz Armenije, ki je bila ljubiteljska vrtnarka je bila očarana in je nekaj let kasneje zanimivo orhidejo razkrila javnosti na cvetlični razstavi, kjer je nemudoma postala osrednja zanimivost. Zanjo je dobila celo 12 dolarjev nagrade, ker so jo spoznali za najzanimivejšo in najredkejšo orhidejo na razstavi. Zgodba ne bi bila nič posebnega, če ne bi leta 1981 ta hibrid kandidiral na seznamu za izbor nacionalne rastline Singapurja. Takrat se je začela polemika o tem ali je križanec dejansko plod njenega hibridiziranja ali pa je preprosto naravni križanec dveh vrst, kar v svetu orhidej, kjer meje med vrstami niso ostro zarisane, ni nobena redkost. Ker je Agnes Joaquim kmalu po razstavi , kjer je razkrila zanimivo orhidejo, umrla za rakom, se je o izvoru hibrida začela med strokovnjaki in 'poznavalci' razvnemati ostra debata, ki pa je nihče več ne more v celoti preveriti in potrditi. Glavna akterja spora sta Nadia Wright, raziskovalka armenske kulture v Singapurju in avtorica knjige ‘Respected Citizens: the History of Armenians in Singapore and Malaysia’ in Joseph Arditti, priznani ameriški orhidolog židovskega porekla, ki velja za enega najpomembnejših, še živečih avtoritet na tem področju. Ker je Dr. Arditti znan po svojem sodelovanju s priznanimi raziskovalci po celem svetu in natančnem znanstvenem pristopu, se je splošno mnenje v zadnjih letih dejansko prevesilo v njegovo verzijo resnice. Kakorkoli, zanimivo dejstvo je, da je rastlina, ki so jo Singapurci soglasno sprejeli za svoj simbol križanec in ne vrsta, kar je unikatni primer v svetu.

BLABLA
Vse predloge, mnenja in vprašanja lahko sporočite na naslov, spletno stran ali E-mail, ki sta objavljena na naslovnici. Bodoči člani lahko na ta način pošljejo svoj naslov na katerega bodo dobivali vso pošto in seveda položnico.

www.darwin-online.org.uk - dobra novica za tiste, ki vam angleščina ne dela težav in vas podrobneje zanima delo tega velikana znanosti. Z oktobrom so vsa dela očeta evolucijske teorije na voljo na spletni strani v elektronski obliki. Brezplačno se lahko potikate po virtualni knjižnici in listate po celotni bibliografiji, kritikah in obsežni biografiji, kar skupaj obsega 50.000 strani teksta in več kot 40.000 slik. Med Darwinovimi manj znanimi deli je tudi knjiga, ki je v celoti posvečena orhidejam. Te so Darwina očarale predvsem zaradi kompleksnosti opraševalnih mehanizmov. Naslov te knjige je 'The Various Contrivances by Which Orchids are Fertilised by Insects'. Avtorji si zaslužijo vse pohvale za trud pri zbiranju gradiva in izdelavi te uporabne spletne strani.

www.vivaria.nl – na tej spletni strani lahko najdete vse potrebno za izdelavo domašega koščka pragozda. Podjetje prodaja specializirane pripomočke za nadzor vlage, temperature, svetlobe itd… So eno redkih 'resnih' podjetij, ki je ta hobi dvignilo na novo raven. Po fotografijah na spletni strani lahko vidite, da se lotevajo ogromnih projektov na javnih prostorih, kot tudi majhnih privatnih-domačih vivarijev, ki lahko poleg rastlin gostijo tudi živali, kot so ribe, žabe in plazilce. Podjetje Ocean Orchids d.o.o. je njihov uradni zastopnik za Slovenijo.

Če ste na spletu našli kakšno zanimivo stran in bi o tem želeli obvestiti ostale člane društva, vas pozivam, da svoje predloge čimprej sporočite na [email protected] . Dodajte naslov strani in kratek opis s čimer boste pomagali ohraniti to rubriko svežo in zanimivo!
Index :: Print

(c) 2005 Društvo ljubiteljev orhidej Slovenija - All rights reserved.
Najlepša hvala za izčrpne informacije in trud!

Lp
Default avatar

tetka_3

barby* je napisal/a:
mojim so pomagale tabletke Palantella Tabs (gnojilo za orhideje). so v enaki škatlici, kot šumeče tabletke.
tudi moje so v kuhinji na oknu in po tretjem zalivanju z dodatkom ful lepo cvetijo. Cena tabletk pa zelo razumna, mislim da cca 3€ (za 1,5l porabim pol tabletke).

Lp :)
Hvala za namig !


Lp