Študij fizioterapije
Lahko ti povem, kako je bilo pred 30-imi leti ;))
Bil je sprejemni izpit- naredila bp, omejitve so seveda bile, študij je bil naporen, dopoldne ponavadi predavanja, popoldne vaje, praktično čez cel dan (seveda prisotnost), Nekaj izpitov je težkih (anatomija), drugi niso pretirano,
Prišla tja z gimnazijsko osnovo.
Določene stvari so se mi zdele zanimive (masaža…) mnogo tega pa ne. No,jaz sem že 1.dan spoznala, da sem zgrešila! študij in sem bila zelo nesrečna zaradi tega, Ljudje se mi zasmilijo in težko gledam na vse skupaj parcialno (koleno, hrbtenica…), veliko je bilo raznih aparatur in dela za njimi..da ne dolgovezim, zame ni bilo.
Pustila sem ta študij po 1.letniku in se vpisala na faks, kjer sem se našla in lahko izrazila svojo kreativnost.
In sedaj: panoga, v kateri sem delala, je propadala, v svojem poklicu sem delala kar nekaj časa (in bila zadovoljna z izbiro), sedaj delam nekaj drugega.
Kolikor vidim, fizioterapevte občasno iščejo, Ampak ni mi žal-to ni bila moja prava izbira.
Ob mojem vpisu leta 1999 so bile zelo visoke omejitve, pogoj mislim da 92 točk od 100.
Zaposlitev sem dobila takoj po diplomi. Sedaj je zaposlovanje v javnem sektorju zelo omejeno, zaposlitev odobri ministrstvo.
Na Jesenicah programa fizioterapije na Visoki šoli za zdravstveno nego zagotovo ne izvajajo.
Študij: Mi smo imeli vsak dan dopoldan vaje, ki so bile obvezne in se je preverjala prisotnost, predavanja so potekala popoldan. Študij mi je zanimiv. Nekateri predmeti so bili težji, npr. funkcionalna anatomija,…
Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za ta poklic. Je pa res, da je potrebno znanje nadgrajevati in da so nadaljna izobraževanja nujna in precej draga.
Lep dan!