agresivni otroci
Otroci so agresivni, če jim to dovoliš. Če pa jim postaviš meje, ni o agresivnosti ne duha ne sluha. V sedanjih časih je pač tako, da so otroci prepuščeni sami sebi, tako da lahko počnejo kar želijo. Tako da agresivnost nima nobene veze z genetiko. To je le pesek v oči naših psihjatrov in psihologov, ki pojma nimajo ali pa ga ne želijo imeti.
In ti si po poklicu – trgovka? računovodja? šivilja? ekonomistka? Koliko otrok si imela priliko preučit v življenju?
Malo zdrave pameti ti ne bi škodovalo. Dejstvo je, da imamo vsi ljudje v sebi agresijo. Kot spolni nagon, lakoto, žejo in potrebo po izločanju urina in blata. Eni imajo to razvito bolj močno, drugi manj. To JE povezano z genetiko. In ni res, da če otroku postaviš meje, da ni o agresivnosti ne duha ne sluha. To je odvisno od situacije, v kateri se nahaja otrok (tudi odrasel človek). Žal ali pa na srečo je pa tako, da je agresija družbeno nesprejemljiva, kar je prav, in da se moramo ljudje naučiti obvladati ta nagon. So in so bili otroci, ki so bili prepuščeni sami sebi – nekateri so se razvili v zgodovinsko znane in posthumno odlikovane skladatelje, pisatelje, umetnike. Nekateri so pa postali serijski morilci. Enako velja za take, ki so odraščali v ljubečem okolju.
Upam, da se ne boš najedla zarečenega kruha.
In ti si po poklicu – trgovka? računovodja? šivilja? ekonomistka? Koliko otrok si imela priliko preučit v življenju?
Malo zdrave pameti ti ne bi škodovalo. Dejstvo je, da imamo vsi ljudje v sebi agresijo. Kot spolni nagon, lakoto, žejo in potrebo po izločanju urina in blata. Eni imajo to razvito bolj močno, drugi manj. To JE povezano z genetiko. In ni res, da če otroku postaviš meje, da ni o agresivnosti ne duha ne sluha. To je odvisno od situacije, v kateri se nahaja otrok (tudi odrasel človek). Žal ali pa na srečo je pa tako, da je agresija družbeno nesprejemljiva, kar je prav, in da se moramo ljudje naučiti obvladati ta nagon. So in so bili otroci, ki so bili prepuščeni sami sebi – nekateri so se razvili v zgodovinsko znane in posthumno odlikovane skladatelje, pisatelje, umetnike. Nekateri so pa postali serijski morilci. Enako velja za take, ki so odraščali v ljubečem okolju.
Upam, da se ne boš najedla zarečenega kruha.[/quote]
še ena mona, ki so ji sončki podivjali in sedaj išče izgovere.
V to ali je povezano z genetiko ipd. s ene bom spuščala čeprav … verjetno kakšne predispozicije znajo biti. To, da pa s postavljanjem meje lahko izničiš agresijo, pa ne more biti res. Ker ne govorimo o trmi. Agresija je čustveni odziv na določeno situacijo (notranjo, zunanjo) in to definitivno je prirojeno. Res pa okolje in vzgoja bolj ali manj vpliva na izražanje agresije navzven, kar pa še ne pomeni, da se le ta ne obrne navznoter ali se pač potlači (in tako otrok, potem odrasel postane potencialni lonec pod pritiskom) in to je zame najhujša možna varianta. Absolutno agresija ni druženo zaželena in sprejemljiva in zato je treba otroku/odraslemu pomagat, da to energijo, to čustveno energijo, ki je v njem, v trenutkih, ko naj bi izbruhnila, pretransformira v drugo obliko.
Torej…
Če vprašaš psihologa in psihiatra bo rekel, da je to povezava genetike in okolja. Ker kao temeljijo na znanstveno dokazljivih dokazih.
Če pa vprašaš nas terapevte oz psihoterapevte, pa bomo rekli, da je vzgoja tista oz okolje. In da teorija da je v genih ne zdrži. Res smo ljudje bitja nagona, vendar smo razumska bitja in nenazadje se do 3 oz 7 leta naučimo vseh čustvenih vzorcev. Kar preprosto pomeni to, da smo “programirani”, da v določeni čustveni situaciji reagiramo tako in tako, smo naučeni. Enako je z agresijo. Zatorej starši naredijo svoje otroke agresivne, ali zato ker so prestrogi, ali preveč popustljivi.